Slavic-Albanian Language Contact: Lexicon

Abstract

This paper examines the nature of Slavic and Albanian historical interactions on the basis of three approaches to lexical borrowings: Frans van Coetsem’s (1988/2000) concepts of borrowing and imposition, scales of borrowability as found in Thomason and Kaufman (1988), and Friedman and Joseph’s (2014) notion of ERIC loans (Essentially Rooted in Communication). By examining the geographic and semantic spread of vocabulary borrowed, Slavic appears to have had a greater influence in terms of geography and quantity of borrowings, while Albanian has also contributed words for kin and other categories likely borrowed under intense or prolonged contact, suggesting rich and diverse interactions that have occurred under a variety of circumstances, including times of peaceful coexistence.Slovansko-albanski jezikovni stik: besedje V prispevku so obravnavane zgodovinske povezave med slovanskimi jeziki in albanščino, in sicer na podlagi treh pristopov k preučevanju besednih izposojenk: raziskave Fransa van Coetsema (1988/2000) o izposojenkah in njihovemu uveljavljanju, lestvice izposojenk, ki sta jo utemeljila Thomason in Kaufman (1988), ter raziskave Friedmana in Josepha (2014) o izposojenkah ERIC (Essentially Rooted in Communication \u27pretežno izvirajoče iz komunikacije\u27). Med preučevanjem geografske in semantične širitve besednih izposojenk se je izkazalo, da so imeli slovanski jeziki večji geografski vpliv in so prispevali več izposojenk, medtem ko je albanski jezik prispeval predvsem besedje sorodstvenih vezi ter drugih kategorij, ki so bile izposojene kot posledica intenzivnega in dolgotrajnega jezikovnega stika. Ta stik predpostavlja bogato in raznoliko povezanost, ki se je razvila pod vplivom različnih okoliščin, tudi v obdobju, ko so jeziki mirno soobstajali