The article describes a monograph published in the framework of the contrastive (Spanish-German) FRASESPAL project, which presents some theoretical and practical guidelines for compiling monolingual and multilingual phrase dictionaries.V prispevku je opisana monografija, izdana v okvirih kontrastivnega (špansko-nemškega) projekta FRASESPAL, ki predstavlja nekatere teoretične in praktične usmeritve pri sestavljanju eno- in večjezičnih frazeoloških slovarjev.&nbsp

Jesenšek, Vida

Slovene

University of Maribor Press Journals

—  120  — Slavia Centralis  2/2011Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsnik), na podlagi katere se ugotavlja, da gre v sodobni poljščini za okazionalno tvorbo, ki ohranja živahnost in spodbu-ja k uzaveščanju raznolikih jezikovnih možnosti materinščine, in spremembam v pravopisu in leksiki spodnjelužiškega jezika (Elizbieta Wroclawska) zadnjih dvajsetih let, ki so rezultat tako globa-lizacijskih kot tudi antiglobalizacijskih procesov.Vsebinsko bogat zbornik odstira ino-vacijske procese s perspektive hrvaščine in deloma protistavno z nekaterimi dru-gimi slovanskimi jeziki, zlasti slovaščino in poljščino, in zato posledično odpira možnost in širitev protistave med drugim tudi na druge južnoslovanske jezike.Irena Stramljič BreznikUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta, irena.stramljic@uni-mb.si CARMEN MELLADO BLANCO (ur.): ThEOrIE UND PrAxIS  DEr IDIOMATISChEN WörTEr-Bücher. Tübingen, 2009. Lexico-graphica. Series Maior; 135. VI + 255 str. Monografija, izdana v okvirih kontra-stivnega (špansko-nemškega) projekta FRASESPAL1 predstavlja nekatere teo-retične in praktične usmeritve pri sesta-vljanju eno- in večjezičnih frazeoloških slovarjev in je pomemben prispevek k sicer razmeroma številnim frazeograf-skim objavam v zadnjih dveh desetlet-jih. Te izkazujejo vitalnost teoretske frazeografije, žal pa slovarska praksa v celotnem evropskem prostoru za njo še vedno zaostaja. V zbranih 11 prispevkih so predlagane praktične leksikograf-ske rešitve, ki bi lahko pomembno pri-spevale k večji kakovosti frazeoloških slovarskih virov v prihodnje. Ker tudi slovarji s slovenščino kažejo resne po-manjkljivosti glede obravnave frazeolo-škega jezikovnega gradiva in praktičnih slovarskih rešitev (prim. med drugim Jesenšek 2007, 2008a, 2008b, Jesen-šek/Wiegand 2009, Kržišnik 2003), je podrobnejša predstavitev monografije v slovenskem prostoru smiselna.V obsežnem uredniškem uvodu (Ein-führung. Idiomatische Wörterbücher und Metaphraseographie: zwei Reali-täten, eine Herausförderung) Carmen Mellado Blanco (Santiago de Compo-stela) pregledno predstavi poglavitne probleme slovarske obravnave frazeolo-gije na makro- in mikroravni slovarskih zgradb v eno- in večjezičnih slovarjih in primerljivih podatkovnih zbirkah. Razpravlja tudi o možnostih in ome-jitvah, ki jih pred sodobno slovarstvo postavljajo besedilni korpusi in jezi-kovne tehnologije ter povzame bistvene primanjkljaje, kot se kažejo v aktualni frazeografiji večine evropskih jezikov.V prvem delu monografije je v 6 pri-spevkih obravnavana enojezična fra-zeo grafija.Besedilo Haralda Burgerja z naslo-vom Semantische Aspekte der deut-schen Phraseografie: die aktuelle Pra-xis – allgemeine und phraseologische Wörterbücher im Vergleich je razumeti kot uvod v izbrano tematiko, saj av-tor poda primerjalni pregled obravna-ve frazeologije v nemških splošnih in frazeoloških slovarjih. Osredotoča se  1 FRASESPAL: La estructura idiomática del alemán y el español. Un estudio cognitivo a partir de un corpus onomasiológico.—  121  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsna pomensko-pragmatične vidike slo-varske predstavitve frazeologije, ki po njegovem izkazujejo največji razkorak med frazeološko teorijo in slovarsko prakso: tipološke in slogovne oznake, pomenski opis v primerjavi z opisom za enobesedne lekseme, obravnava frazeo-loške sopomenskosti, stopnja pomenske motiviranosti, prikaz pragmatičnih la-stnosti.Stefan Ettinger („Haben die Männer am Grill die Hosen an?“ Phraseogra-fie und Sprachwirklichkeit) z analizo korpusnih podatkov podrobno preučuje pomensko-pragmatično podobo fraze-ma die Hosen anhaben (nositi hlače), kakor se kaže v sodobni rabi in nazorno ponazori premike, ki so v nemškem go-vornem okolju doleteli izbrani frazem. Povezani so z družbenimi sprememba-mi v odnosih med spoloma in jih brez dovolj obsežnega besedilnega gradiva tudi ni enostavno opaziti.Prispevek Vide Jesenšek se nanaša na možnosti pri zasnovi in sestavlja-nju frazeoloških leksikografskih del, ki jih odpira uporaba sodobnih infor-macijskih tehnologij (Phraseologische Wörterbücher auf dem Weg zu Phraseo-logiedatenbanken). Teoretično razpravo dopolnjuje izčrpen opis zgradbe frazeo-loških učnih gradiv, ki so 2006 izšli pod naslovom EPHRAS. V ospredju so funkcionalni vidiki leksikografske predstavitve frazeologije v sklopu več-jezične podatkovne zbirke in njihova uporabnost pri nadaljnjih primerljivih leksikografskih projektih. Elisabeth Piirainen je ena redkih raziskovalk, ki se ukvarja z narečno frazeologijo (Dialektale Phraseologie: Randerscheinung, Ergänzung oder Her-ausforderung einer modernen Phraseo-grafie?). Na osnovi lastnih empiričnih raziskav – leta 2000 je izdala obsežno zbirko nemške narečne frazeologije s teoretično-analitičnimi dopolnitvami (Phraseologie der westmünsterländi-schen Mundart) – zastopa stališče, da je za nadaljnji razvoj frazeološke vede nujna višja stopnja interdisciplinarnosti v raziskovalnih pristopih. Spoznanja in metode dialektologije in arealnega jezikoslovja bi jo nedvomno obogati-le, usmerjenost v govorjeni jezik pa bi prispevala k širšemu vpogledu v frazeo-logijo naravnih jezikov.Hans Schemann, avtor več obsežnih nemških frazeoloških slovarjev se v be-sedilu z naslovom Zur Anlage idiomati-scher Wörterbücher – einige Maximen und Reflexionen zavzema za intenziv-nejše in enotnejše reševanje problemov, ki nastajajo pri slovarski obravnavi frazeologije in so skupni splošnim in specializiranim slovarjem. Razmislek se nanaša na t. i. velike slovarje in na tradicionalne pomanjkljivosti: neko-rektno navajanje izhodiščne oblike fra-zema, pomanjkljivo razlikovanje med obveznimi in poljubnimi sestavinami, nedosledni načini vključevanja frazeo-logije v zgradbo slovarskega sestavka, funkcije in nameni leksikografskega primera, prikaz sopomenskih razmerij med frazemi.Razprava Kathrin Steyer (Zwischen theoretischer Modellierung und praxis-naher Anwendung. Zur korpusgesteur-ten Beschreibung usueller Wortverbin-dungen) je kritičen razmislek o metodah korpusnega pridobivanja jezikovnih podatkov. Avtorica predstavi model za opis ustaljenih besednih zvez, ki temelji na induktivnem korpusnem pristopu in odpira nova spoznanja o njihovi sis-temski navzočnosti in besedilni rabi, med drugim tudi o vrstah in stopnjah sestavinske variantnosti in možni pra-gmatično-funkcionalni navezanosti na sporočanjske položaje in/ali besedilne vrste. Realni podatki o jezikovni rabi —  122  — Slavia Centralis  2/2011Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportstako postanejo izhodišče oz. središče jezikoslovnega (in posledično) leksi-kografskega opisa ustaljenih besednih zvez.Razdelek monografije, posvečen dvojezičnim slovarjem, uvaja besedilo Dimitrija Dobrovol’skega o nekaterih načelnih frazeografskih vprašanjih, res pa je, da jih obravnava predvsem z vidi-ka dvojezičnih slovarjev (Zur lexikogra-phischen Repräsentation der Phraseme (mit Schwerpunkt auf zweisprachigen Wörterbüchern)). Definicija frazeolo-ške leksikalne enote, tipologija, načela izbire za vsakokratni slovar, parametri slovarskega frazemskega opisa so teme, ki so kljub bogati frazeološki literaturi v slovarski praksi še vedno prepogosto neustrezno oz. nezadovoljivo rešene. Dobrovol’skij o njih razpravlja s po-sebnim ozirom na t. i. produktivne oz. aktivne slovarje. Izpostavlja na videz paradoksalno stanje v številnih dvoje-zičnih slovarjih, ki večinskemu tujeje-zičnemu uporabniku ne nudijo slovarske predstavite frazemov, ki bi podpirala aktivno rabo tujejezične frazeologije. Dvojezičnih slovarjev, ki bi presegli golo navajanje frazeoloških ustreznic v drugem jeziku (za katere se pogosto izkazuje, da so v najboljšem primeru le delno oz. pogojno ustrezno izbrane) do sedaj praviloma ni. Ugotovitev velja za številne, tudi za aktualne nemško-slo-venske slovarje. Predstavljena izhodišča za pomenski, pragmatični in slovnični opis frazemov v dvojezičnem (aktiv-nem) slovarju bi lahko s pridom upo-števali tudi pri morebitnih prenovah ob-stoječih splošnih dvojezičnih slovarjev s slovenščino, predvsem pa pri zasnovi in sestavljanju dvojezičnih frazeoloških slovarjev.Tatjana Filipenko (Darstellung von deutschen und russischen Idiomen in zweisprachigen Wörterbüchern) pred-stavi glavne značilnosti pomembnej-ših in novejših frazeoloških slovarjev z nemščino in ruščino, osrednjo pozor-nost pa posveča nekaterim lastnostim frazeoloških zvez, ki v slovaropisni pra-ksi povzročajo težave in terjajo posebne leksikografske rešitve: stopnja med- in znotrajjezikovne ekvivalentnosti pri na-videzno ekvivalentnih frazemih, več-pomenskost in kontekstualno pogojene kombinatorične lastnosti frazemov. O njih razpravlja na osnovi izkušenj pri sestavljanju novega nemško-ruskega frazeološkega slovarja.Eva Glenk (Probleme der zweispra-chigen Phraseografie: die kommuni-kative Äquivalenz der Formeln des Sprachenpaares brasilianisches Portu-giesisch/Deutsch) obravnava pragma-tične frazeme in sporočanjske obrazce, ki jih frazeološka teorija z redkimi iz-jemami uvršča v frazeološki sestav po-sameznih jezikov. Gre za pragmatično stabilne besedne zveze, vezane na dolo-čene sporočanjske položaje (pozdravni, zahvalni, vljudnostni obrazci, kletvice, izrazi strinjanja oz. nestrinjanja, začu-denja ipd.) ali besedilne kontekste (več-besedni izrazi v funkciji členjenja oz. organizacije besedila), ki pri slovarskem zajemanju zaradi svoje pragmatične pomenskosti in sporočanjskopoložajne vezanosti zahtevajo posebno obravnavo. Ta je večstranska in celovita že v enoje-zičnih, še zahtevnejša pa v dvojezičnih slovarjih. Avtorica razpravlja o načinih in metodah pridobivanja slovarsko po-membnih podatkov o rabi in pomenu pragmatičnih frazemov, utemeljeno zagovarja nujnost besedilnokorpusne-ga pristopa, razpravlja o soodvisnem odnosu med pragmatičnimi frazemi in tipi govornih dejanj ter s portugalsko-nem škimi primeri predstavi možnosti za kompleksno obravnavo pragmatičnih frazemov v dvojezičnih in po možno-—  123  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportssti onomasiološko urejenih slovarskih delih.Prispevek Erle Hallsteinsdóttir (Zwei - sprachige Lernerphraseologie aus funktionaler Sicht) se ukvarja z dvo-jezičnimi učnimi slovarji. V ospredju je funkcionalni pristop k zasnovi in izdelavi slovarjev, kakor ga uteme-ljuje t. i. aarhuška funkcionalna šola (Aarhuser Funktionslehre, Centre for Lexicography, Aarhus School of Busi-ness). Avtorica izhaja iz predvidljivih slovarskih uporabnikov in njihovih slo-varskih potreb v predvidljivih položajih slovarske rabe in razpravlja o možnih makro- in mikrostrukturnih rešitvah za bidirekcionalne, t.j. polifunkcionalne dvojezične frazeološke slovarje in/ali podatkovne zbirke.Antje Heine (Möglichkeiten und Gren zen der Korpusanalyse für die Lexikografie am Beispiel eines Wörter-buches deutscher Funktionsverbgefüge mit finnischen Äquivalenten) na osnovi izkušenj, pridobljenih pri sestavljanju nemško-finskega slovarja funkcijskih glagolskih zvez (Funktionsverbgefüge) predstavi možnosti in omejitve korpu-snih pristopov v slovaropisni praksi. Kljub prepričanju, ki je v novejšem času v slovaropisju in slovaroslovju splošno razširjeno in ki zajemanje slovarsko po-membnih jezikovnih podatkov izrecno povezuje s korpusnimi viri, ostaja precej pomembnih leksikografskih vprašanj za enkrat odprtih, med drugim vprašanja o reprezentativnosti, obsegu, uravno-teženosti in opremljenosti korpusov z ustreznim uporabniškim programjem. Avtorica svoja razmišljanja povezuje z nekaj obsežnimi korpusi nemškega jezika, a je več kot razvidno, da je pred primerljive težave postavljen tudi vsak, ki se raziskovalno in/ali praktično so-oča z besedilnimi korpusi slovenskega jezika. LITERATURAVida JESENŠEK, 2007: Idiomatik in all-gemeinen slowenisch-deutschen Wörter-büchern. Phraseologische und lexikogra-phische Überlegungen. Kritik und Phrase : Festschrift für Wolfgang Eismann zum 65. Geburtstag. Peter Deutschmann et al. Wien: Praesens. 675–690.– –, 2008a: Phraseologie im zweisprachigen Wörterbuch. Eine Herausforderung für Le-xikographen und übersetzer. Germanisti-sche Linguistik 195/196, 387–404.– –, 2008b: Slowenische Kollokationen im Wörterbuch. Lexicographica 24, 135–148.Vida JESENŠEK, Herbert Ernst WIE-GAND, 2009: Zum Stand und zu den Per-spektiven der allgemeinsprachlichen Le-xikographie mit Deutsch und Slowenisch. Lexikos 19, 94–143.Erika KRŽIŠNIK, 2003: Frazeologija v Slo-venskem pravopisu 2001. Slavistična revija 51/2, 221–237.Vida JesenšekUniverza v Mariboru, vida.jesensek@siol.netAcceNT MATTerS. PAPerS ON BALTO-SLAVIc AcceNTOLOGY. Edited by Tijmen Pronk and Rick Derksen. Third International Work-shop on Balto-Slavic Accentology (IWoBA) held at Leiden University July 27 – 29, 2007. Amsterdam – New York: Editions Rodopi B.V., 2011. 366 pp.The volume contains a diverse collec-tion of papers presented at a very suc-cessful workshop on Slavic accentol-ogy, part of an ongoing international 

Carmen Mellado Blanco (ur.): Theorie und Praxis der idiomatischen Wörterbücher: Tübingen, 2009. Lexicographica. Series Maior; 135. VI + 255 str.

https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/702/646

Carmen Mellado Blanco (ur.): Theorie und Praxis der idiomatischen Wörterbücher: Tübingen, 2009. Lexicographica. Series Maior; 135. VI + 255 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

University of Maribor Press Journals