The author presents the ninth volume of the collection Discussions on the Canon, published at the University of Siegen, in which Saša Jazbec discusses the starting points, potentials and perspectives of literary socialization and literary communication in a foreign language.Avtor v prispevku predstavlja deveti zvezek zbirke Razprave o kanonu, ki izhaja na univerzi v Siegnu, v katerem Saša Jazbec obravnava izhodišča, potenciale in perspektive literarne socializacije in literarne komunikacije v tujem jeziku

Kos, Dejan

Slovene

University of Maribor Press Journals

—  135  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsSAŠA JAzBEc: Man taucht  in eine andere Welt ein …  lesestrategien beim lesen fremd-sprachiger literatur: eine empirische Studie am Beispiel slowenischer Ger-manistikstudentinnen und -studenten (Siegener Schriften zur Kanonfor-schung, Bd. 9). Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2009. 258 str.V devetem zvezku zbirke Razprave o kanonu, ki izhaja na univerzi v Sieg-nu (Siegener Schriften zur Kanonfor-schung), obravnava Saša Jazbec iz-hodišča, potenciale in perspektive aktualnega, vendar še dokaj neraziska-nega področja – literarne socializacije in literarne komunikacije v tujem je-ziku. Razprava povezuje tri tematske sklope: mehanizme literarnega spora-zumevanja, problematiko medjezikov-nega oz. medkulturnega posredovanja in literarno didaktiko. Zaznamujeta jo tehtna teoretična refleksija in diferen-cirana obravnava obsežnega empirič-nega materiala. Obe sta trdna podlaga za potrditev osnovne hipoteze, ki pravi, da so bralne strategije v primeru tuje-jezičnih literarnih besedil – vsaj tistih, ki jih predpisuje visokošolski učni načrt – specifične, saj se le deloma dotikajo (privatnih) recepcijskih strategij v ma-ternem jeziku.Tehtnost teoretičnega premisleka postane razvidna šele, ko ga umesti-mo v širši okvir aktualnih razprav o položaju literarne vede na začetku 21. stoletja. Znano je, da se disciplina že več desetletij nahaja v fazi nenehne-ga preizpraševanja lastnih izhodišč. Najpomembnejši vzrok krize identite-te gre iskati zlasti v vzponu naravo-slovnih in družboslovnih raziskav, ki razvijajo nove kriterije znanstvenega delovanja (npr. intersubjektivna prever-ljivost rezultatov, ponovljivost eksperi-mentov, norme empiričnosti, teoretič-nosti in uporabnosti). Literarna veda, utemeljena pretežno na tradicionalnih pozitivističnih, duhovnozgodovinskih in hermenevtičnih izhodiščih, teh kri-terijev bodisi ne dosega bodisi se jim poskuša približati (npr. z empiričnimi obravnavami literarnih kontekstov). V prvem primeru tvega marginalizacijo, v drugem pa se odmakne od ožjega li-terarnovednega področja in s tem ogro-zi svojo avtonomijo. Saša Jazbec v tej situaciji pretehta temeljna metodološka izhodišča, pri tem pa poveže nekatere empirične koncepte s hermenevtično--kvalitativnimi. Po tej poti izdela reper-toar teoretičnih pojmov (branje, bralne strategije, bralna kompetenca, literarna kompetenca, literarna socializacija), pri čemer aktualne razprave nadgrajuje s teoretično domišljenimi metodološki-mi rešitvami. Predvsem pa se ji uspe izogniti enostranskosti, ki je pogosta v vsaki od obeh povezanih paradigem: ob upoštevanju empiričnih izhodišč ne zanemarja hermenevtičnih strategij in obratno – interpretacijske postopke umešča v kontekst konkretne bralske izkušnje. Pojem branja avtorica povezuje z re-cepcijo pisnih besedil. Razlikuje med literarnim in pragmatičnim branjem, pri tem pa se sklicuje na raznovrstne lite-rarnovedne tradicije, v katerih odkriva komplementarnost: hermenevtiko, re-cepcijsko estetiko, kognitivno znanost, literarno sociologijo, empirično literar-no vedo in kulturološke študije. Raz-liko med literarnim in pragmatičnim branjem določi predvsem s pomočjo S. J. Schmidtovih definicij komunikacij-skih konvencij: pragmatično branje je zaznamovano s konvencijama mono-valentnosti in faktičnosti, literarno pa z razširitvijo komunikacijskih možno-sti v okviru polivalenčne in estetske —  136  — Slavia Centralis  1/2011Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportskonvencije. Ker gre v vseh primerih za oblike kolektivnega védenja, brez težav preide na raven konceptualizacije jezikovnega in kulturnega koda in s tem vzpostavi celovit okvir, v katerem dobi proučevanje literarnih strategij svojo funkcionalno utemeljitev.Podobno razčlenjena je tudi obrav-nava pojmov bralne in literarne kom-petence, ki ju avtorica v navezavi na B. Hurrelmann in C. Pette razume kot čustveno, kognitivno in motivacijsko pogojeno aktivnost v kontekstu spe-cifičnega (med)kulturnega védenja. V ospredju so torej kognitivni oz. psiho-loški dejavniki, ki spodbujajo, vodijo ali pa zavirajo bralna in z njimi povezana komunikacijska dejanja. Za študijo je zlasti pomembna opredelitev pojma bralnih strategij. V skladu z J. Donner-stagovim modelom bralnega procesa je v ospredju razlikovanje med bese-dno, stavčno in besedilno ravnjo na eni strani ter med retoričnimi, vsebinsko--shematskimi in globalnimi pomenski-mi strukturami na drugi. Ta pojmovni instrumentarij omogoča med drugim tudi diferenciacijo med bralnimi procesi v maternem in tistimi v tujem jeziku – slednji so zaznamovani predvsem z oslabljenim aktiviranjem semantičnih makrostruktur. V poglavju o literarni socializaciji so nekatera psihološka dognanja v zvezi z značilnostmi posameznih razvojnih obdobij nadgrajena s sociološko obrav-navo institucionalnih okvirov literarne komunikacije. V zgodnjem otroštvu je seveda ključna socializacijska instan-ca družinsko okolje, pri čemer odigra odločilno vlogo kvaliteta komunikacij-skih praks. Od nje je namreč odvisno, v kolikšni meri bodo zgodnje izkušnje z literarnimi besedili v kontekstu naj-različnejših dejavnikov (družbeni polo-žaj, materialno stanje, bralno vzdušje, uporaba medijev) tvorile podlago trajne bralne kariere. Naslednje, mladostniško obdobje, je zaznamovano s prehodom posameznika od družinskega okolja k družbenemu. V proces literarne socia-lizacije se vključi izobraževalni sistem, vendar žal praviloma na omejujoč način. Razlogi za to so predvsem v diskrepanci med normami literarnega sistema, teori-jami literarne didaktike in predpisanim kanonom na eni strani ter potrebami in pričakovanji bralcev na drugi. V odrasli dobi se na podlagi zgodnejših izkušenj in v odvisnosti od specifične življenj-ske situacije (družbeno okolje, poklic, motivacijski dejavniki) izoblikujejo bolj ali manj stabilne in ritualizirane bralne prakse. Pri tem se literarna socializacija v tujem jeziku od siceršnje razlikuje po tem, da jo privatno okolje zaznamuje le izjemoma.Teoretični del razprave zaključuje sistematičen pregled relevantnih študij s področja branja literarnih besedil v tujem jeziku. Z ozirom na cilje raziskav in na značilnosti empiričnih pristopov je obravnavanih osemnajst publikacij.Na ta način Saša Jazbec izoblikuje primerno podlago za empirični del svo-je raziskave. Teoretične pojme dosledno uporabi pri opisu recepcijskih strategij študentov/študentk germanistike na Fi-lozofskih fakultetah v Mariboru in v Ljubljani. Daljnosežna je zlasti odloči-tev za kvalitativno metodo pridobivanja in vrednotenja empiričnih podatkov. V nasprotju s kvantitativnimi metodami, ki temeljijo na statističnih analizah reprezentativnih vzorcev, so podatki tukaj pridobljeni s pomočjo vodenih anket in skupinskih diskusij, kjer posa-meznik ali manjše število udeležencev pod vodstvom moderatorice razpravlja o izbranih temah. Cilj je pridobivanje izjav, relevantnih z vidika obravnave izhodiščnega problema, pri čemer se —  137  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsdinamika pogovora prilagaja tudi zor-nemu kotu in interesom sodelujočih. Postopek poteka na treh ravneh: Prva raven obsega vodene ankete v zvezi z literarno socializacijo v mater-nem in v tujem jeziku, transkripcijo, analizo posameznih primerov in siste-matizacijo bralnih strategij. Obravna-vane so med drugim naslednje teme: branje v otroštvu in v mladosti, domača knjižnica, prevodi in izvirniki, akt bra-nja, osnovnošolsko obdobje (branje in šport), nemška besedila v osnovni šoli, literarna besedila pri pouku slovenšči-ne, branje in pisanje danes, branje v gimnazijskem času, nemška besedila v gimnaziji, pomen branja danes, branje revij in časopisov, kraj branja, prekini-tev branja, branje in mediji, z branjem povezana komunikacijska dejanja, kri-teriji bralčeve izbire, lastna literarna dejavnost, intenzivnost pisemske kore-spondence, pouk književnosti v srednji šoli in na univerzi, branje in pomanj-kanje časa, refleksija o pomenu branja.Na drugi ravni je v skupinskem po-govoru obravnavan odnos študentov do študijske literature. V ospredju so trije tematski sklopi: izkušnje bralcev z izbranima besediloma v tujem jezi-ku, refleksija bralnega procesa in te-matizacija branja ob hkratnem poskusu približevanja pomenskim razsežnostim izbranih besedil.Tretja raven obsega celovito interpre-tacijo materiala, pridobljenega s pomo-čjo zgoraj omenjenih metod. Ta proces vključuje ob transkripciji in analizi sku-pinskih pogovorov zlasti še izdelavo obsežnega kataloga bralnih strategij. Kriteriji njihovega razlikovanja v posa-meznih fazah bralnega procesa so pove-zani z naslednjimi ključnimi vprašanji: način izbire besedila, kraj in čas branja, branje v maternem in v tujem jeziku, tehnike branja, reševanje morebitnih jezikovnih težav in branje v šoli. Ka-talog bralnih strategij združuje uvid v individualno raznovrstnost literarne ko-munikacije in splošnejša, formalizirana spoznanja o mehanizmih recepcijskih procesov. Ob tem je kvalitativna metoda platforma, ki sledi zahtevnim kriterijem empirične znanstvene paradigme, ne da bi izgubila stik s hermenevtičnimi razsežnostmi bralnih izkušenj.Zadnje poglavje je namenjeno upo-rabnim vidikom na področju literarne didaktike. Gre za temo, ki je rdeča nit celotne študije. Z njo so med drugim povezani kognitivni recepcijski dejav-niki, institucionalni okvir literarne ko-munikacije, izbor anketirancev in an-ketna vprašanja. V sklepnih odstavkih se posamezne ugotovitve zaostrijo v spoznanje o nujnosti temeljitega preo-blikovanja discipline. Splošno razširje-ni koncepti pouka književnosti namreč niso le neučinkoviti, temveč večinoma celo kontraproduktivni. Zlasti je potreb-no osredotočenost na literarno branje dopolniti z refleksijo teh procesov na metaravni, z empiričnim pristopom k problemu literarne socializacije posa-meznih bralcev, z ozaveščanjem pogo-sto nejasnih razlik med literarnimi in neliterarnimi besedili in z okrepitvijo čustvenih gratifikacij v bralnem proce-su. Šele na ta način je pouk književno-sti mogoče prilagoditi diferenciranemu horizontu učencev, dijakov in študentov ter ga produktivno vpeti v kontekst re-cepcije tiskanih in drugih medijev.Relevantnost teh ugotovitev okrepi vtis, da je monografija Man taucht in eine andere Welt ein … Lesestrategien beim Lesen fremdsprachiger Literatur: eine empirische Studie am Beispiel slowenischer Germanistikstudentinnen und -studenten viden prispevek na li-terarnovednem in na literararnodidak-tičnem področju, ne le v domačem, —  138  — Slavia Centralis  1/2011Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportstemveč tudi v mednarodnem merilu. Njen pomen izhaja iz prispevka k me-todologiji literarne vede, eksemplarične interpretacije z empiričnimi metodami pridobljenega materiala in uporabne razsežnosti. dejan KosUniverza v Mariboru, Filozofska fakulteta dejan.kos@uni-mb.si PRZEKŁADY LITERATUR SŁO-WIAŃSKICH. Tom 1, część 1, Wy-bory translatorskie 1990–2006. Pod redakcją: Bożeny Tokarz. Katowice: Wydawnictwo Uniwersytetu Śląskie-go, 2009. 336 s.Wydana w ubiegłym roku nakładem Wydawnictwa Uniwersytetu Śląskiego pierwsza część pierwszego tomu Prze-kładów Literatur Słowiańskich liczy 312 stron. To 21 prac naukowych doty-czących zagadnień związanych przede wszystkim z literackim przekładem artystycznym, nie tylko badanych z punktu widzenia teorii translacji, ale również z perspektywy historii litera-tury z oczywistym uwzględnieniem słowiańskiej przestrzeni historyczno-kulturowej. Rok 1990, poprzedzony cezurą 1989 roku, który w Europie Środkowo--Wschodniej rozpoczął szereg zmian na arenie politycznej i społecznej, przy-nosząc upadek komunizmu był bezpo-średnią przyczyną powstania szeregu nowych organizmów państwowych, wyłonionych w procesie zjednoczenia Niemiec, rozpadu Czechosłowacji, Ju-gosławii i Związku Radzieckiego. Na-stał koniec hegemonii tego ostatniego w krajach Europy Środkowej i Wschod-niej, likwidacja cenzury przynosząca powrót swobód politycznych, społecz-nych, a przede wszystkim twórczych, sprzyjających wymianie kulturowej. Wybory translatorskie 1990–2006 do-tyczą właśnie pierwszych szesnastu lat przeżywanej tam swobodzie myśli, wol-ności słowa pisanego i tłumaczonego na inne języki słowiańskie, swoistego wy-rażania wielogłosowości artystycznej, z jednej strony twórców – nadawców prymarnych, z drugiej zaś tłumaczy, będących medium przekazującym od-biorcy sekundarnemu treść komunikatu literackiego.Niezwykle ważne są dla współcze-snego przekładoznastwa inicjatywy te-go rodzaju, bowiem „całościową reflek-sją badawczą nie zostały dotąd objęte przekłady między poszczególnymi lite-raturami słowiańskimi, poza literaturą rosyjską i polską” (s.9). Stąd główną przyczyną „stworzenia niniejszej serii jest chęć uzupełnienia polskich badań nad przekładem o brakujące literatury słowiańskie” (s.9). Precyzja w doborze tematyki prezentowanych w tomie ar-tykułach, a zarazem jej różnorodność po raz kolejny dowodzą wirtuozerii warsztatu naukowego redaktor tomu, wybitnej slawistki, przekładoznawczy-ni i komparatystki prof. dr hab. Bo-żeny Tokarz, jej podopiecznych oraz współpracowników. „Projekt obejmuje zarówno rejestrację wydań i recepcji przekładów, jak również problematykę szczegółową, dotyczącą: 1) specyfiki przekładu w granicach języków blisko spokrewnionych, 2) przekładu jednej kultury na drugą oraz 3) roli przekładu w badaniach komparatystycznych.” (s.7) – czytamy we wstępie książki. Z pierw-szej części opublikowanego tomu wyni-ka, iż Wybory translatorskie 1990–2006 

Saša Jazbec: Man taucht in eine andere Welt ein … Lesestrategien beim Lesen fremdsprachiger Literatur: eine empirische Studie am Beispiel slowenischer Germanistikstudentinnen und -studenten: (Siegener Schriften zur Kanonforschung, Bd. 9). Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2009. 258 str.

https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/684/628

Saša Jazbec: Man taucht in eine andere Welt ein … Lesestrategien beim Lesen fremdsprachiger Literatur: eine empirische Studie am Beispiel slowenischer Germanistikstudentinnen und -studenten: (Siegener Schriften zur Kanonforschung, Bd. 9). Frankfurt am Main [etc.]: P. Lang, 2009. 258 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

University of Maribor Press Journals