Kobolt, Alenka

Slovene

ULPress Journals

Recenzija knjige »Mindfulness and compassion in integrative supervision«Alenka Kobolt*Ljubljana, SlovenijaRewiew of the book "Mindfulness and compassion in integrative supervision"Alenka Kobolt*Ljubljana, SloveniaKljučne besede: čuječnost, sočutje, integrativna psihoterapija, supervizijaKeywords: mindfulness, compassion, integrative psychoterapy, supervisionŽvelc, M. in Žvelc, G. (2024). Mindfulness and compassion in integrative supervision. Routledge. (COBISS.SI-ID: 162767363)Začnem z branjem originalne, angleške verzije monografije Mindfulness and compassion in integrative supervision in na prvih straneh me pričakajo krajši zapisi tujih priznanih avtoric/-jev, psihoterapevtk/-tov, supervizork/-jev iz različnih izobraževalnih ustanov. Razmišljam: jih takoj preberem ali se raje najprej »udomačim« z vsebino celotne monografije? Odločim se za slednje.Monografijo gradi sosledje vsebin, ki se strnejo v enovito, teoretično dosledno utemeljeno ter s praktičnimi primeri nadgrajeno celoto. Ocenjujem, da je knjiga na mednarodnem področju supervizije psihoterapije med prvimi, na slovenskih tleh pa resnično prva, ki celovito in sistematično, tako teoretično kot praktično, utemelji in opiše vlogo čuječnosti in pomen čutečega spremljanja supervizantov v supervizijskih procesih na različnih področjih. Posebna je tudi v tem, da strokovni razvoj spodbuja z novo nalogo, pomembno supervizijsko vlogo. Trem, doslej temeljnim funkcijam supervizije – razvojni, podporni in usmeritveni vlogi namreč dodaja doslej prevečkrat spregledano dimenzijo fiziološke regulacije. Gre za pomemben sestavni del, ki ga je v supervizijskih procesih treba nasloviti in uravnovesiti, tako v prid supervizorja kot tudi supervizanta.Vsebino odlikuje preplet temeljnih teoretskih premis, izvirajočih iz raznolikih, pretežno tujih virov, ter spoznanj iz lastne terapevtske in supervizijske prakse. Kot začetni korak k tej znanstveni monografiji lahko razumemo njuno delo z naslovom Integrative psychotherapy: a mindfulness- and compassion-oriented approach (Integrativna psihoterapija: v čuječnost in sočutje usmerjeni pristop; Žvelc in Žvelc, 2021). Avtorja zapišeta, da je bila njuna vzpodbuda tudi knjiga avtorjev Marie Gilbert in Kena Evansa (2000): Supervizija psihoterapije: integrativni relacijski pristop k superviziji psihoterapije. Oba avtorja, Maša in Gregor Žvelc, delujeta v več med seboj povezanih vlogah: pedagoški, terapevtski in  supervizorski. Na področju integrativne relacijske psihoterapije in supervizije sta zavezana vlogi odnosnih komponent ter poudarjata pomen terapevtskega in supervizijskega odnosa. Pri tem izstopa čuječno in sočutno spremljanje ter odzivanje na celotni spekter klientovega in/ali supervizantovega doživljanja. Terapevt in/ali supervizor lahko prepoznava pomen supervizantovih čustvenih in fizioloških procesov in se odziva nanje zgolj, če se zaveda svojih.Delo obsega dvanajst poglavij: šest jih korak za korakom razgrne teoretični del, šest pa bralce in bralke popelje k predstavitvi metod, tehnik, praktičnih ponazoritev in razlag. V prvih šestih poglavjih avtorja sestavita transteoretični supervizijski model, katerega elemente in značilnosti predstavlja kratica MCIS (angl Mindfulness- and Compassion-oriented Integrative Supervision; »v čuječnost in sočutje usmerjena integrativna supervizija«).  Začetno poglavje je namenjeno predstavitvi procesov in sprememb, ki se dogajajo v superviziji. Zajete so medosebna, kognitivna, čustvena, fiziološka, vedenjska in duhovna dimenzija človeških izkušenj ter spremembe, ki se odvijajo v supervizijskem kontekstu. V čuječnost in sočutje usmerjeni psihoterapevtski in supervizijski proces imata pri tem vlogo metaprocesov z vplivom na pričakovane in želene spremembe.DOI: 10.20419/2025.34.623CC: 3310UDK: 615.851Psihološka obzorja / Horizons of Psychology, 34, 269–271 (2025)© Avtorica / Author, ISSN 2350-5141Recenzija knjige / Book review*Naslov/Address: Alenka Kobolt, Ljubljana, Slovenija; e-mail: alenka.kobolt@guest.arnes.siČlanek je licenciran pod pogoji Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna licenca (CC BY-SA licenca).The article is licensed under a Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International License (CC BY-SA license).270Monografija se s tem prevesi v praktični del, ki vsebinsko nadgrajuje teoretičnega s sistematičnimi ponazoritvami. Avtorja praktične posege konceptualizirata tako, da opišeta konkretne situacije iz supervizijskih srečanj. Pri tem predstavita intervencije, ki spodbujajo čuječno zavedanje, čustveno in fiziološko regulacijo ter sočutje do sebe, tako pri supervizantu kot pri  supervizorju.Sedmo poglavje (Čuječne intervencije v integrativni superviziji) predstavlja vaje za čuječno pripravo na supervizijo ter orodja za oblikovanje odnosa in stanj, ki omogočajo zavedanje sedanjega trenutka, odprtost do sprejemanja in decentrirano perspektivo. Uporabni vaji sta denimo pregled oziroma »skeniranje telesa« ter diamantni model čuječnega zavedanja, pri čemer so zajete fiziološke, čustvene, kognitivne, vedenjske, odnosne in duhovne dimenzije ter izkušnje. Pri tem vsako opisano področje vsebuje navodila, primere in ilustracije s supervizijskih srečanj. Osmo poglavje (Čuječno procesiranje v superviziji psihoterapije) predstavi metodo, s pomočjo katere lahko preoblikujemo supervizantove moteče izkušnje, ki jih doživlja v svojem delu. Gre za intrapsihičen pristop s trenutki strukturirane tišine, ki supervizantu omogoča vstop v notranjo izkušnjo s čuječno in sočutno prisotnostjo, sprejemanjem in odprtostjo. Vse opisano prispeva k spremembi odnosa do supervizantove izkušnje ter do spreminjanja njegovih odnosnih shem, kako biti s klientom.Deveto poglavje  (Metode čustvene in fiziološke regulacije v superviziji) uvaja model treh R-jev (model RRR), ki ponazarja tri temeljne prispevke k čustveni in fiziološki regulaciji: 1) prepoznava čustvene oz. fiziološke nereguliranosti (angl. recognition); 2) regulacija fiziologije in čustev (angl. regulation) ter 3) refleksija pomena nereguliranosti (angl. reflection). Model ponazarjajo transkripcije dejanskih supervizijskih srečanj.Deseto poglavje (V sočutje usmerjene intervencije v integrativni superviziji) prinaša vaje, s katerimi supervizor in supervizant dosežeta sočutje do sebe in uglašen odnos v supervizijskih procesih. Enajsto poglavje (Sočutno procesiranje v superviziji) temo sočutja nadgrajuje s predstavitvijo, kako omogočiti preoblikovanje supervizantovih bolečih kontratransfernih izkušenj s pomočjo tristopenjskega modela: 1) usmerjanje supervizanta k čuječemu zavedanju boleče izkušnje, povezane s terapevtskim delom; 2) spodbujanje supervizantovega sočutja do sebe in 3) integracije. Dvoje ilustracij omogoča večje razumevanje procesa.  Sklepno, dvanajsto poglavje doda zaključni, a pomemben »korak«, ki ga avtorja ubesedita kot »skrb zase in preventiva izgorelosti v superviziji, usmerjeni v čuječnost in sočutje«. Opišeta, kako zmore supervizija, ki poteka s čuječnim zavedanjem, sočutjem do sebe in pozornostjo do fiziološke regulacije, razvijati in opozoriti na pomen skrbi zase. Pri obeh, supervizantu in supervizorju, skrb zase preprečuje sindrom izgorelosti. Poglavje zaključi model, poimenovan MANER: 1) MA (angl. mindful awareness; čuječno zavedanje telesa in fiziološkega stanja); 2) NE (angl. needs; prepoznavanje potreb) in 3) R (angl. regulation; regulacija in spodbujanje virov ter moči). Avtorja poglavje skleneta s prikazom ilustrativnih primerov.Drugo poglavje prinaša opis treh, iz teorije in praktičnih modelov izhajajočih elementov, ki skupaj tvorijo pristop MCIS. Opisani elementi se dopolnjujejo, spodbujajo čuječnost in sočutje v procesih ter prispevajo k oblikovanju učinkovitih intervencij supervizorja. Diamantni model opazujočega jaza prispeva k razumevanju in k čutečemu odzivanju na supervizantove izkušnje na različnih dimenzijah, od kognitivne in vedenjske, do čustvene, telesne, odnosne in duhovne. Trikotni model odnosa do notranje izkušnje pa supervizorja in supervizanta vodi k prepoznavanju svojega odnosa do lastnega doživljanja in spodbuja zavzetje perspektive ljubeče priče svoji izkušnji. Model ključavnice je povezan z izbiro pravega »ključa« – torej supervizorjevega odziva, ki s pomočjo metod uglaševanja, povpraševanja in udeleženosti spodbuja supervizantovo čuječno zavedanje ter sočutje. V tretjem poglavju spoznamo jedro pristopa MCIS. Gre za elemente transformativnega modela, ki v superviziji omogoča spremembe in razvoj: čuječnost in sočutje do sebe  (tako pri supervizorju kot supervizantu); zavedanje sedanjega trenutka; sprejemanje in vzpostavljanje decentrirane perspektive. Nazorno so predstavljeni konkretni koraki, ki vodijo k spremembam, na primer: koncept čuječnega zavedanja kontratransfera ter paralelnega procesa; identifikacija terapevtove relacijske sheme odnosa s klientom ter transformacija nefunkcionalnih in razvoj novih »relacijskih shem, kako biti s klientom«, ki spodbujajo funkcionalno fiziološko sinhronijo med supervizantom in supervizorjem. Četrto poglavje tematizira koncept čustvene regulacije, ki je na področju psihoterapije  znan in uveljavljen, pri superviziji pa ga srečamo redkeje. Predstavljena je pot, ki vodi v fiziološko regulacijo v okviru supervizijske seanse. Na osnovi lastnih izkušenj ter izsledkov vrste avtorjev Maša in Gregor Žvelc predstavita dogajanja v intersubjektivnih fizioloških procesih (Palumbo idr., 2017) ter koncept okna tolerance (Siegel, 2012). Ob upoštevanju pomembne vloge fiziološke regulacije v procesih psihoterapije, svetovanja ter supervizije trem temeljnim  funkcijam  supervizije – razvojni, podporni ter nadzorni (Hawkins in Shohet, 2012) – dodata fiziološko regulacijo. Celotno ogrodje ponazorita s shemami, modeli in opisi situacij, v katerih je bila dosežena fiziološka sinhronija.  V petem poglavju (Supervizijska delovna aliansa in popravki motenj v supervizijski aliansi) spoznamo elemente, ki vodijo k uresničevanju v dogovoru zastavljenih ciljev. Opredeljeni so  elementi začetnega dogovora, ki ga pozneje dopolnimo glede na nove potrebe. Avtorja predstavita pristope popravkov in/ali dopolnjevanja, tako dogovorov kot odnosa, če je to potrebno. To je dragoceno in pomembno, saj omogoča prevetritev in dopolnitev supervizijske prakse, obenem pa je to opozorilo, da so v superviziji ključni odnosi.  Teoretični del zaključuje poglavje Metode in intervencije v integrativni superviziji. Predstavljene so metode in tehnike, ki so rezultat kvalitativnega raziskovanja, ki jih je M. Žvelc opravila v študiji s sodelovanjem 50 supervizantov različnih psihoterapevtskih šol ter njihovih 12 supervizorjev. Oboji so opisali pomembne dogodke v procesih. Opisi in značilne izjave so razvrščeni v naslednje skupine: supervizijski odnos; supervizant; konceptualizacija primera; tehnike in  metode dela; supervizijska skupina; dogajanja znotraj supervizorja; delovni in supervizijski kontekst. A. Kobolt271»Vsebina monografije omogoča strokovnjakom s področja mentalnega zdravja inovativne in praktične poti za terapevtsko in supervizijsko delo, pa tudi za odnos do sebe v zahtevnih in stresnih trenutkih.«           — Susannah Coaston»V tej prelomni in vznemirljivi monografiji Maša in Gregor Žvelc predstavita najnovejša spoznanja fiziološke sinhronizacije in spominske rekonsolidacije ter ponudita izvirne pristope za spodbujanje čuječnosti in sočutja, tako v odnosih med supervizorjem in supervizantom kot med supervizantom in klientom.       — Jan Benda»Ta knjiga Maše in Gregorja Žvelca je odlična dopolnitev obstoječih supervizijskih del in dragocen vir, tako za začetnike kot najbolj izkušene  na področju.« — Joanna Hewitt Evans»Žvelc in Žvelc sta razvila konceptualni okvir, ki omogoča in vodi k poglobljeni refleksiji in k povečanju sposobnosti za oblikovanje supervizijskega odnosa tu in zdaj, tako pri supervizantu kot pri supervizorju.«       — Mark WiddowsonReferenceGilbert, M. C. in Evans, K. (2000). Psychotherapy supervision: An integrative relational approach to psychotherapy supervision. Open University Press.Hawkins, P. in Shohet, R. (2012). Supervision in the helping professions. Open University Press.Palumbo, R. V., Marraccini, M. E., Weyandt, L. L., Wilder-Smith, O., McGee, H. A., Liu, S. in Goodwin, M. S. (2017). Interpersonal autonomic physiology: A systematic review of the literature. Personality and Social Psychology Review, 21(2), 99–141. https://doi.org/10.1177/1088868316628405Siegel, D. J. (2012). The developing mind: How relationships and the brain interact to shape who we are (2. izd.). The Guilford Press.Žvelc, G. in Žvelc, M. (2021). Integrative psychotherapy: A mindfulness- and compassion-oriented approach. Routledge.Žvelc, G. in Žvelc, M. (2024). Mindfulness and compassion in integrative supervision. Routledge.Zaključujem s kratkim opisom svojega doživljanja, misli in reminiscenc ob branju monografije. Vrsto let se ukvarjam s supervizijo, tako teoretsko kot praktično in v različnih delovnih kontekstih (šolstvo, socialno pedagoško delo, specialno pedagoško delo, socialno delo, zdravstvo, nevladno področje, sodstvo).  Doslej še nisem našla monografije, ki bi tako jasno in dosledno strnila in nadgradila ter povezala v novo in sistematično predstavljeno celoto naslednje elemente: 1. Teoretska spoznanja in praktične izkušnje s področja integrativne psihoterapevtske in supervizijske prakse. Ne zgolj supervizije enega področja, saj je vse opisano teoretično in praktično prenosljivo na raznolika supervizijska področja.2. Predstavljeni model treh osnovnih supervizijskih funkcij – razvojne, podporne in nadzorne – dopolni s fiziološko regulacijo in s tem vključi doslej prezrto telo in fiziološka stanja, ki močno vplivajo na vse ostale komponente, tako psihoterapevtskih kot supervizijskih procesov.  3. Opisano poveže v mavrično paleto temeljnih dimenzij človeških izkušenj – od medosebnih, kognitivnih, čustvenih, fizioloških, vedenjskih do duhovnih.4. Oblikuje teoretsko koherentno celoto, ki jo dopolni z jasnimi praktičnimi modeli, metodami in usmeritvami ter s tem supervizijo obogati z novimi dimenzijami in praktičnimi izpeljavami.»Piko na i« in s tem predstavitev kratkih ocen monografije dodajo spodnji delni prepisi kratkih recenzentskih ocen … tisti, ki so natisnjeni na prvih dveh neoštevilčenih straneh! Gre za zapise uveljavljenih avtorjev in avtoric s področij psihoterapije, supervizije, ki so člani ali vodje izobraževalnih inštitutov, univerz in/ali strokovnih ustanov, ki izobražujejo bodoče psihoterapevte in supervizorje v različnih evropskih in »čezmorskih« deželah: »Izvrstna monografija avtorjev, ki sta oba izkušena supervizorja in sta uspela združiti modrost čuječnosti in sočutja v umetnost in znanost klinične supervizije.«— Paul Gilbert»Medtem ko se večina avtorjev s tega področja usmeri v čuječnost in sočutje z vidika predstavitve tehnike, avtorja oboje umestita v jedro supervizijskega odnosa, v korist klientov, supervizantov kot tudi supervizorjev.«— Richard. G. Erskine»Avtorja sta s tem delom pomembno prispevala tako k razmisleku o superviziji kot o razumevanju psihoterapije.«— Paul L. Wachtel»Po njuni odlični monografiji »Integrativna psihoterapija: v čuječnost in sočutje usmerjeni pristop /…/ v tej knjigi bralcu omogočita sintezo teorije s prakso.«— Keith TudorPrispelo/Received: 5. 9. 2024Sprejeto/Accepted: 2. 11. 2025Recenzija knjige

Rewiew of the book "Mindfulness and compassion in integrative supervision"

https://journals.uni-lj.si/psiholoska-obzorja/article/download/25722/20151

Rewiew of the book "Mindfulness and compassion in integrative supervision"

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ULPress Journals