Word order and particles

Abstract

Členki so kot besedna vrsta zelo ohlapno zamejena množica leksemov, kar je tudi razumljivo. Znanstvena dela, ki obravnavajo členke, se med seboj razlikujejo predvsem na ravni opredeljevanja funkcijskih oz. pomensko­skladenjskih vlog. Poleg funkcijske »neulovljivosti« pa so delno neraziska­ne tudi njihove besednoredne značilnosti, prav tako pa tudi razmerja med posameznimi členki in besednimi vrstami, ob katerih lahko členki stojijo. Izhodiščni pogoj za preučevanje besednorednih zakonitosti kateregakoli členka, še posebno pa poudarjalnih, je namreč poznavanje členkovih dis­tribucijskih omejitev. Členki se ne glede na to, ali gre za modalni ali poudarjalni členek, ne morejo »prosto sprehajati« po povedi. Na podlagi besednoredne analize iz­branih členkov lahko izluščimo šest pravil, ki se kažejo kot temeljna. Prvo pravilo se nanaša na prepoznavanje osnovne funkcije oz. pomena členka. Besedni red in pomen/funkcija členka sta velikokrat neobhodno povezana. Drugo pravilo se nanaša na strukturno in fonetično pogojenost (poudarek) besednoredne realizacije. Tretje pravilo je vezano na možnost zapostavlja­nja nekaterih poudarjalnih členkov (npr. tudi, celo, še posebno). Postavitev za stavćni člen je pogosto pogojena z elipso predikata. Četrto pravilo se na­naša na nujnost upoštevanja vseh besedilotvornih zakonitosti. Peto pravilo kaže, da je v analizo besednorednih zakonitosti nujno vključiti tudi možne regionalne konstante. Zadnje pravilo je vezano na modalne členke, ki kre­pijo ali slabijo gotovostno naklonskost. Znotraj tega pravila je več poseb­nosti. Ena izmed njih se kaže pri premiku modalnega členka proti remi, ko se modalna funkcija krepitve oz. slabitve gotovostne naklonskosti približa vlogi poudarjalnih členkov, ki vstopajo v razmerje le s tistim členom, pred katerim neposredno stojijo.Particles are a loosely defined set of lexemes as a part of speech, which is also understandable. Scientific works that address particles differ primarily at the level of defining functional or semantic-syntactic roles. In addition to their functional “elusiveness”, their word order characteristics are also par­tially unexplored, as well as the relationships between individual particles and parts of speech with which particles can stand. The starting condition for studying the word order rules of any particle, especially emphatic ones, is the knowledge of the particle‘s distributional constraints. Particles, whether modal or emphatic, cannot “freely roam” within a sen­tence. Based on the word order analysis of selected particles, we can extract six fundamental rules. The first rule concerns recognizing the basic functi­on or meaning of the particle. The word order and meaning/function of the particle are often necessarily interconnected. The second rule refers to the structural and phonetic conditioning (emphasis) of word order realization. The third rule is related to the possibility of neglecting certain emphasizing particles (e.g. also, even, especially). The positioning of a particle is often conditioned by the ellipsis of the predicate. The fourth rule pertains to the necessity of considering all word formation laws. The fifth rule indicates that it is essential to include possible regional constants in the analysis of word order laws. The final rule is related to modal particles, which strengthen or weaken certainty inclination. Within this rule, there are several specifics. One of them manifests itself in the shifting of the modal particle towards the rheme, when the modal function of strengthening or weakening certainty in­clination approaches the role of emphasizing particles, which only enter into a relationship with the particle directly preceding them