Besedni red v slovenskih kemijskih terminoloških besednih zvezah: Primerjava z nemščino in angleščino

Abstract

Prispevek obravnava terminologijo v slovenščini ter primerja besedni red v slovenščini, nemščini in angleščini. Obravnavani so kemijski termini, ki so v vsaj enem od jezikov večbesedni. V 19. stoletju so bili kemijski termini v delih Matije Vertovca nave­deni skupaj z nemškim ustreznikom. Vpliv nemščine se odraža v struktu­ri terminov, imenovanje kislin pa je bilo enobesedno, npr. vogelnokislina (ogljikova kislina), žeplokislina (žveplova kislina). Po prvi svetovni vojni so se z ustanovitvijo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pojavila pri­zadevanja po enotni jugoslovanski kemijski terminologiji. Vpliv nemščine je opazen v poskusu ohranitve enobesednih terminov po vzoru nemških zloženk, kot je jodkislina. Takšno izrazje je bilo predvideno za znanstvene razprave in visokošolski pouk, za srednješolski pouk pa so predvideli več­besedne termine, npr. jodova kislina. Gradivo v rastočem Kemijskem slovarju (od 2018) kaže na izrazno samostojnost slovenščine. Nemške zloženke so v slovenščini večbesedne zveze, ki imajo ob samostalniškem jedru zaradi jasnosti pogosto tudi desni samostalniški prilastek, kot je anomalija vode. Prav tako lahko termino­loške strukture z levim in desnim prilastkom, kot je začasna trdota vode, razložimo s potrebo po poimenovalni natančnosti. Vpliv angleščine je opazen pri večbesednih terminih z levim samostal­niškim prilastkom, kot je alfa železo, ki ima tudi variantne oblike, kot so železo alfa in alfa-železo. Postavitev samostalniškega prilastka na desno odraža slovensko skladnjo, zapis z vezajem kaže na vpliv nemščine (Alp­ha-Eisen).The article examines chemical terminology in Slovenian and compares word order in Slovenian, German, and English. It focuses on chemical ter­ms that are multi-word expressions in at least one of the languages. In the 19th century, chemical terms in the works of Matija Vertovec were listed alongside their German equivalents. The influence of German is reflected in the structure of the terms, with acid names being single­-word expressions, such as vogelnokislina (carbonic acid) and žeplokislina (sulfuric acid). After World War I, the establishment of the Kingdom of Serbs, Croats, and Slovenes led to efforts for a unified Yugoslav chemical terminology. The German influence is evident in the attempt to preserve single-word terms modelled after German compounds, such as jodkislina (iodic acid). Such terminology was intended for scientific discourse and higher education, while multi-word expressions like jodova kislina were planned for secondary school teaching. The material in the Chemical Dictionary demonstrates the linguistic in­dependence of Slovenian. German compounds in Slovenian are expressed as multi-word phrases, which, for clarity, often include a nominal post­modifier, as in anomalija vode (water anomaly). Terminological structures with both pre- and postmodifiers, such as začasna trdota vode (temporary water hardness), can also be explained by the need for clarity. The influence of English is evident in multi-word terms with a nominal premodifier, such as alfa železo (alpha iron), which also has variant forms like železo alfa and alfa-železo. The placement of the nominal postmodifier reflects Slovenian syntax, while the hyphenated form follows the German model (Alpha-Eisen)