Mojca Gruden je na Oddelku za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani (OL BF UL) delovala kot tehniška sodelavka na področju zaščite in patologije lesa od leta 1963 do 1998. V letu obletnic nam je s svojim pričevanjem in slikovnim gradivom pomagala osvetliti, kakšen je bil Oddelek za lesarstvo v preteklih desetletjih in kako ga je ona doživljala. V nadaljevanju je predstavljen pogovor (intervju) z Mojco Gruden.Mojca Gruden worked as a technical assistant in the field of wood protection and pathology at the Department of Wood Science and Technology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana (DWST BF UL) from 1963 to 1998.  In the year of anniversaries, Mojca has helped us shed light on what the Department of Wood Science and Technology was like in past decades and how she experienced it through discussion and providing us photos. Here we present a conversation (interview) with Mojca Gruden

Čufar, Katarina

Slovene

ULPress Journals

85Les/Wood, Vol. 74, No. 2, December 2025Les/Wood Novice/NewsIntervju z Mojco GrudenInterview Mojca GrudenKatarina Čufar* Mojca Gruden je na Oddelku za lesarstvo Bio-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani (OL BF UL) delovala kot tehniška sodelavka na področju zaščite in patologije lesa od leta 1963 do 1998. V letu 2025, ko OL praznuje 50. obletnico obstoja kot samostojni oddelek, 75 let lesarstva in 70 let zaščite lesa in druge obletnice (Čufar & Merela, 2025), nam lahko iz prve roke pove, kako je oddelek deloval v preteklih dese-tletjih. Mojca je delovala na področju, ki ga danes pokriva Katedra za lesne škodljivce, zaščito in modi-fikacijo lesa, ki je v zadnjih 70 letih večkrat spreme-nila ime in nenehno razvijala svojo dejavnost in pre-poznavnost (Kervina, 1986; Pohleven, 1993; Humar, 2022). V letu obletnic nam je s svojim pričevanjem in slikovnim gradivom pomagala osvetliti, kakšen je bil Oddelek za lesarstvo v preteklih desetletjih in kako ga je ona doživljala. V nadaljevanju je predstavljen pogovor (intervju) z Mojco Gruden.Draga Mojca. Na Oddelku za lesarstvo, ki je v preteklosti večkrat spremenil ime in status, si se zaposlila po končani srednji šoli. Kako se spominjaš prihoda na oddelek in svojega dela?Za službo na takratnem Gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete v Ljubljani sem se prijavila ta-koj po končanem šolanju na srednji Tehniški šoli za kemijsko, metalurško, rudarsko, lesno in papirniško stroko, smer kemija, ki sem jo končala v letu 1963. Ko sem izvedela za prosto delovno mesto, sem šla na od-delek kar osebno. Sprejela sta me dr. Bogdan Ditrich, vodja takratne Katedre za kemijsko tehnologijo lesa, in njegova asistentka dipl. ing. Ljerka Kervina. Po po-govoru sta mi oba pomagala sestaviti prošnjo za za-poslitev, ki sem jo kar tam napisala in oddala. Dala sta mi vedeti, da bom sprejeta. Delovno razmerje sem nastopila 1. 9. 1963. Takrat in vse do moje upokojitve je katedra delovala v prostorih Gozdarskega inštituta Slovenije na Večni poti 2. Prostore smo imeli v pritlič-ju, desno od vhoda na koncu hodnika.Na katedri si bila zaposlena kot tehniška sode-lavka. V starejših predstavitvah katedre si fotografi-rana pri različnih opravilih v laboratoriju in na tere-nu. Študentke in študenti smo te spoznali na vajah in vedeli smo, da veliko veš in znaš. Kaj so bile tvoje glavne zadolžitve?Na katedri so se v mojem času zvrstili trije vodje, prof. dr. Bogdan Dietrich, prof. dr. Ljerka Kervina in prof. dr. Franc Pohleven. * e-pošta: katarina.cufar@bf.uni-lj.siSlika 1. Mojca Gruden pri delu v kemijskem laboratoriju, na terenu in z glivami (Foto: M. Gruden, osebni arhiv).Figure 1. Mojca Gruden working in a chemical laboratory, in the field, and with fungi (photo: M. Gruden, personal archive).86 Les/Wood, Vol. 74, No. 2, December 2025Les/Wood Novice/NewsKo je katedro vodil dr. Bogdan Dietrich, je bil poudarek na zaščiti lesa. Moje delo je zajemalo delo v laboratoriju in na terenu, na primer priprave kemikalij, reagentov in drugih pripomočkov za vaje in izvedbo eksperimentov (slika 1). Pomagala sem tudi študentom pri eksperimentalnem delu pri prip-ravi diplomskih del. Tako sem že na začetku dela na fakulteti spoznala svojega bodočega moža Marjana Grudna, ki je pod mentorstvom prof. dr. Bogdana Dietricha diplomiral leta 1964. Naslov njegovega di-plomskega dela pa je bil »Hišni kozliček–Hylotrupes bajulus L.–najnevarnejši škodljivec vgrajenega lesa iglavcev«. Vključena sem bila v tehnični del pri prip-ravi doktorata dr. Kervine.Ko je vodenje Katedre za zašito lesa leta 1978 prevzela dr. Ljerka Kervina (slika 2), sem vse več so-delovala pri vodenju laboratorijskih in terenskih vaj pri štirih predmetih; laboratorijske vaje sem občasno tudi sama vodila. Skrbela sem tudi za študijsko gra-divo, ki so si ga študenti lahko izposodili na katedri.Kot tehnica sem bila vključena v znanstvenoraz-iskovalno in strokovno-pospeševalno delo za lesno industrijo tako v laboratoriju kot pri terenskem delu. Veliko smo delali na zaščiti lesa pred požari in zaščiti lesa pred insekti in glivami, kar je bilo izčrpno predstavljeno v publikaciji »30 let zaščite lesa na Biotehniški fakulteti v Ljubljani« (Kervina, 1986).Testirala sem razna kemična sredstva za zaščito lesa, vnesena z globinsko penetracijo ali s prema-zi, pred ognjem, pred hišnim kozličkom Hylotrupes bajulus, pozneje pa tudi pred termitom vlažnega lesa Reticulitermes lucifugus in termitom suhega lesa Kalotermes flavicollis v laboratorijskih pogojih in na terenu.Preizkušala sem tudi kemična sredstva za zašči-to lesa pred hišnimi gobami Merulius lacrimans in Coniophora cerebella. Za te preizkuse je bilo treba ustvariti lastno banko gliv, ki jih je bilo treba občas-no precepiti. Zbirka je bila res velika, za kar ima zas-luge dr. Pohleven.Za ateste za razne preparate sem vedno izde-lala vse preglednice in jih tudi ovrednotila in natip-kala. Do leta 1985, ko še nismo imeli računalnikov, sem vsa besedila tipkala s pisalnim strojem, raču-nalnik je to delo precej poenostavil.Sodelovala sem pri nastanku dveh učbenikov, Patologija lesa (1989) in Zaščita lesa (1990), in ju ob tipkanju še pred lekturo pri pravi lektorici tudi lektorirala.Z asistentko dr. Riano Benko sva zbrali lepo zbirko eksponatov tipičnih poškodb lesa zaradi in-sektov in gliv v ličnih lesenih škatlah. Zbirko smo razstavili na hodniku pred prostori katedre in je bila učni pripomoček študentom in za pripravo na izpi-te. Zbirka je danes v laboratoriju Katedre za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa.Za prof. dr. Kervino in kasneje prof. dr. Pohlev-na (ki je Katedro za zaščito in patologijo vodil od leta 1990 naprej) sem pripravljala tudi posterje in prosojnice za njune nastope na kongresih doma in v tujini.Svoje delo sem imela rada, v službo sem rada hodila in se v njej dobro počutila. Na oddelku sem delala vso delovno dobo od leta 1963 do 1998, ko sem se upokojila. V tem času sem bila dvakrat na porodniškem dopustu. Leta 1968 sem rodila sina in leta 1972 hčer. Takrat me je pri vajah nadomestil sodelavec Peter Cunder.Slika 2. Prof. dr. Ljerka Ker-vina, vodja Katedre za zaš-čito lesa od 1978 do 1990, in Mojca Gruden (Foto: Kervina, 1986).Figure 2. Prof. Dr Ljer-ka Kervina who lead the Chair for Wood Protection between 1978 and 1990 and Mojca Gruden (photo: Kervina, 1986).87Les/Wood, Vol. 74, No. 2, December 2025Les/Wood Novice/NewsKadar obujaš spomine, rada omeniš, da ste se s sodelavkami in sodelavci ter študenti in študent-kami dobro razumeli. Kakšno je bilo družabno živ-ljenje na oddelku?Vse tehnične sodelavke in tehnični sodelavci smo se zelo dobro ujeli. To posebej velja za Petra Cundra in Toneta Šolarja, ki sta se na oddelku za-poslila skoraj istočasno kot jaz. Prav je, da omenim tudi sodelavce in mlade raziskovalce, ki so se te-kom let zvrstili na katedri: Đorđe Svetličič, Srečko Dolenc, Nataša Vesel Tratnik, Riana Benko, Gorazd Babuder, Matej Macarol, Miha Humar in Andreja Klinar Žagar.Vsa leta smo hodili na tako imenovane sindi-kalne izlete, številnih se spominjam. Tako smo bili leta 1973 v Moravskih toplicah, kjer sta se spozna-la Zdenka in Tone Šolar, ki sta postala prepoznaven in priljubljen zakonski par. Bili smo tudi v Tuniziji, kjer smo si zobe umivali z viskijem in s tem uspešno preprečili črevesne okužbe. Bili smo tudi v Špani-ji (slika 3). Pred novim letom smo imeli srečanja s kosilom ali večerjo, kasneje pa znamenite predno-voletne ekskurzije (slika 4). Skupaj smo praznovali razne osebne dogodke in obletnice, ob zaključku študijskega leta pa oddelek še vedno tradicionalno organizira piknike. V mlajših letih sem bila tudi na nekaj brucovanjih. Neformalna srečanja in druže-nja so krepila naše odnose in kolegialnost. Lepo je, da oddelek in fakulteta še vedno večkrat na leto na srečanja povabita tudi upokojene sodelavke in so-delavce.Znana si bila tudi kot dobra športnica in si večkrat zmagala (v ženski konkurenci) na smučar-skih lesarijadah. Kaj ti je pomenil šport in kakšen je tvoj odnos do športa danes?Poleg ekskurzij in izletov smo na oddelku in fakulteti gojili tudi športne aktivnosti. Priljubljeni so bili tradicionalni smučarski izleti, na katerih so organizirali tekmovanja v slalomu in teku na smu-čeh. Pravzaprav mi je »zmagovanje« nekako ušlo iz spomina. Z enega takega tekmovanja v Kranjski gori sem se vrnila z zvitima palcema na rokah, ker sem pri padcu »zavirala«. Spominjam se tudi tekmova-nja na Rogli, kjer sem se prvič postavila na tekaške smuči in tekmovala. Imeli smo razne pohode tudi v okviru akcije Nič nas ne sme presenetiti. Najlepši pa so spomini na počitnikovanja na Rabu v kampu »Zi-dine« Biotehniške fakultete na Loparju, kjer smo se spoznavali s sodelavkami in sodelavci z vseh oddel-kov fakultete in njihovimi družinami. Z nekaterimi smo se prav spoprijateljili, tako da smo se prijavljali na letovanja v istih terminih. Bilo je zelo zabavno. Nekateri otroci, zdaj že odrasli, so ostali povezani še danes.Slika 3. Ekskurzija v Madridu 1977, od leve proti desni Marjan Gruden, Mojca Gruden, prof. dr. Vesna Tišler (leva slika), prof. dr. Bogdan Dietrich in Mojca (desna slika) (Foto: M. Gruden, osebni arhiv).Figure 3. Excursion to Madrid in 1977. Left photo: from left to right: Marjan Gruden, Mojca Gruden and Prof. Dr Vesna Tišler. Right photo: Prof. Dr Bogdan Dietrich, and Mojca (right photo) (photo: M. Gruden, personal archive).88 Les/Wood, Vol. 74, No. 2, December 2025Les/Wood Novice/NewsDraga Mojca, hvala za tvoje spomine. Naj še enkrat poudarim, da si bila tudi cenjena in prilju-bljena sodelavka. Slovela si tudi kot velika zagovor-nica študentk in študentov, ki so tvoje zavzemanje zanje zelo cenili. Na oddelku smo te občudovali tudi kot športnico, zato ni nenavadno, da smo ti sodelavke in sodelavci ob upokojitvi poklonili ro-lerje, ti pa si nam kar na hodniku pokazala, kako se z njimi elegantno kotalka. Vsi vemo, da še ved-no ceniš šport, saj te pogosto srečamo na tvojih pohodih, predvsem po krajinskem parku Tivoli Ro-žnik, med ljubljansko Šiško, kjer prebivaš, in Rožno dolino, kjer si preživela delovna leta. Zahvaljujem se ti za pogovor in ti želim še veliko zdravih let.POVZETEK / SUMMARYMojca Gruden worked as a technical assistant in the field of wood protection and pathology at the Department of Wood Science and Technology, Biotechnical Faculty, University of Ljubljana (DWST BF UL) from 1963 to 1998. In 2025, when DWST celebrates its 50th anniversary as an independent department, 75 years of wood science, 70 years of wood protection, and other anniversaries (Čufar & Merela, 2025), she can provide firsthand insight into how the department has operated over the past decades. Mojca worked in the field now cov-ered by the Chair of Wood Pests, Modification and Protection of Wood, which has changed its name several times over the last 70 years and has con-tinuously developed its activities and reputation (Kervina, 1986; Pohleven, 1993; Humar, 2022). In this anniversary year, Mojca has helped us shed light on what the Department of Wood Science and Technology was like in past decades and how she experienced it, through discussion and by providing us with photos. Here we present a conversation (in-terview) with Mojca Gruden, in which she explains her work, the social life at the department, and her attitude towards sports.VIRI / REFERENCESČufar, K., & Merela, M. (2025). 50 let samostojnega Oddelka za le-sarstvo na Univerzi v Ljubljani. Les/Wood, 74(1), 77-94. DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2025.v74n01a06Humar, M. (2022). Katedra za lesne škodljivce, zaščito in modifikacijo lesa. V: Matjašec, D., Sepčić, K., Kunej, T., & Brus, R. (ur.), Petin-sedemdesetletnica Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, 34-36. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lan-g=slv&id=142082Kervina, L. (1986). 30 let zaščite lesa na Biotehniški fakulteti v Ljublja-ni = Thirty years of wood preservation at the Biotechnical Fa-culty in Ljubljana. Ljubljana: [Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, VTOZD za lesarstvo].Pohleven, F. (1993). Katedra za patologijo in zaščito lesa = Chair of wood pathology and preservation. Les, 45 (7/8), 205–208. URL: https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=169796Slika 4. Skupinska slika na prednovoletni ekskurziji oddelka v Škofjo Loko 2010 (leva slika, Mojca v prvi vrsti druga od leve proti desni) in na Oddelku za lesarstvo 2025 (desna slika, od leve proti desni Milena Bizjan, Mojca Gruden in Zdenka Šolar) (Foto: K. Čufar).Figure 4. Left photo: Group picture taken during the department’s pre-New Year excursion to Škofja Loka in 2010, with Mojca second from left to right in the front row. Right photo: At the Department of Wood Science and Technology in 2025, from left to right: Milena Bizjan, Mojca Gruden, and Zdenka Šolar (photo: K. Čufar).

Interview Mojca Gruden

https://journals.uni-lj.si/les-wood/article/download/24565/20075

Interview Mojca Gruden

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ULPress Journals