Monografija predstavlja odnos med umetnostno in ljudsko glasbeno ustvarjalnostjo. V središču je analitična primerjava glasbenih parametrov izvirne avtorske pesmi in ponarodelih, ljudskih variant, ki kot rezultat kažejo načine ustvarjalnosti v ljudskem petju. Poleg rezultatov, ki temeljijo na spoznanjih glasbeno-analitičnega dela, monografija prinaša tudi zgodovinski pogled, predvsem pa različne poti prehajanja pesmi iz plasti umetnostne glasbe v ustno izročilo.
 
