Oddelek za slovanske jezike in književnosti, Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru
Doi
Abstract
The paper is the result of a comparative analysis of selected Slovenian translations of all the passages of the Book of Deuteronomy in which the semantic field of love and fear is at the forefront. The comparison includes the Hebrew original, the two most influential ancient and three older Slovenian translations of the Bible, namely the translation by Jurij Japelj (1744–1807), the unpublished translation by Matevž Ravnikar (1776–1845) and the translation by Jurij Volc in the so-called Wolfʼs Bible (1805–1885). A comparative analysis of language and style in relation to the Hebrew original, the Greek Septuagint and the Latin Vulgate reveals similarities and differences in the older three and in the latest Slovenian translation of the Bible (SPJ) in terms of the use of vocabulary, the form of parallelism and the parenetic style. The focus is on how in Deuteronomy the lexeme “love” is linked to the lexeme “fear”, which is often only apparently opposed to the concept of love. We want to know whether these two concepts are exclusive or complementary in Deuteronomy. This paper provides important insights into the cognitive and emotional content of the concepts of “love” and “fear” in the Hebrew and Slovenian translations of Deuteronomy.Prispevek je rezultat primerjalne analize izbranih slovenskih prevodov vseh odlomkov Pete Mojzesove knjige, v katerih je v ospredju semantično polje ljubezni in strahu. Primerjava vključuje hebrejski izvirnik, dva najvplivnejša antična in tri starejše slovenske prevode Svetega pisma, in sicer prevod Jurija Japlja (1744–1807), neobjavljeni prevod Matevža Ravnikarja (1776–1845) in prevod Jurija Volca v t. i. Wolfovi Bibliji (1805–1885). S primerjalno analizo jezika in sloga glede na hebrejski izvirnik, grško Septuaginto in latinsko Vulgato ugotavljamo podobnosti in razlike v starejših treh in v zadnjem slovenskem prevodu Svetega pisma (SPJ) glede rabe besedišča, oblike paralelizma in parenetičnega sloga. Težišče je na ugotavljanju, kako se v Peti Mojzesovi knjigi leksem »ljubezni« povezuje z leksemom »strahu«, ki je pogosto le v navideznem nasprotju s pojmom ljubezni. Zanima nas, ali se ta pojma v Peti Mojzesovi knjigi izključujeta ali dopolnjujeta. Prispevek prinaša pomemben vpogled v kognitivno in čustveno vsebino pojmov »ljubezni« in »strahu« v hebrejščini in slovenskih prevodih Pete Mojzesove knjige