The author evaluates the scientific monograph Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji (2022).Avtorica oceni znanstveno monografijo Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji (2022)

Požin, Karin

Slovene

University of Maribor Press Journals

—  179  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsTrubar, ki mu sledi Dalmatin. Pri obravnavi Bohoriča snovalci beril naj-večkrat vključijo odlomek iz predgo-vora k njegovi slovnici, izjemoma tudi Eno drugo otročio peisem ali odlomek iz šolskega reda. Avtor tudi ugotavlja, da je Bohoričev pomen za razvoj šol-stva na Slovenskem v srednješolskih berilih le redko osvetljen.Fanika Krajnc - Vrečko nas se-znanja s štipendijsko ustanovo Tiffer-num, ki je v drugi polovici 16. stoletja zagotavljala finančno podporo revnej-šim kranjskim študentom teologije na Württemberškem. Poznanstvo med Primožem Trubarjem in württember-škim vojvodom Krištofom ter kasneje njegovim sinom Ludvikom je namreč odprlo pot lažji pridobitvi štipendij za študente iz podeželskega okolja, študirajoče v Tübingenu, Jeni, Be-benhausnu in Schulpforti. Tiffernovo štipendijo so tako prejemali Samuel Budina, Jurij Dalmatin, Primož Tru-bar ml., Jurij Diener, Krištof Spindler in drugi. Avtoričin prispevek pokaže na pomembno skrb slovenskih pro-testantov za socioekonomski status in vzgojo novega rodu protestantskih pridigarjev.Tehtni in poglobljeni prispevki pri-našajo prav to, kar na neki način na-poveduje že naslov monografije Novi pogledi na Adama Bohoriča: odgo-varjajo na prenekatera vprašanja in popravljajo že uveljavljena napačna prepričanja o Bohoričevem življenju in delu, podajajo drugačen pogled na razumevanje nacionalnih pojmov v Articae horulae, primerjajo rabo raz-nih oblikoslovnih in skladenjskih ka-tegorij v Bohoričevi slovnici s stanjem v sočasnem knjižnem jeziku ter preu-čujejo obravnavo Adama Bohoriča pri pouku slovenščine. Jezikoslovce, li-terarne zgodovinarje in zgodovinarje vabijo k temu, da razvozlajo še ostale biografske nejasnosti in osvetlijo še katerega od vidikov Bohoričeve slov-nice, učitelje pa, da že na primarni ravni izobraževanja ustrezno ovre-dnotijo pomen protestantove slovnice ter njegovega dela za razvoj šolstva. Monografijo ocenjujem kot dragoceno pridobitev za humanistično vedo in jo priporočam kot izhodišče za nadaljnje jezikovno-zgodovinske raziskave o Adamu Bohoriču.Nina ZverFilozofska fakulteta Univerze v Mariboru, nina.zver@um.siČitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji. Ur. Marko Jesenšek. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2022. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 146). 251 str.Monografija Čitalništvo in bralno dru-štvo pri Mali Nedelji, katere urednik je Marko Jesenšek z Oddelka za slovan-ske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, je izšla marca 2022 kot 146. v Mednarodni knjižni zbirki Zora s finančno pod-poro Ustanove dr. Antona Trstenjaka. Publikacija je rezultat raziskav, ki so nastale ob 150. obletnici ustanovitve čitalnice in bralnega društva pri Mali Nedelji, kar je bilo obeleženo tudi z znanstvenim simpozijem, ki je potekal oktobra 2021 v Ljutomeru. Naslovnica —  180  — Slavia Centralis 1/2023Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsmonografije je popestrena s sliko Sil-ve Karim Pod goro (2022), zavihka platnic pa sta opremljena s citatom iz mladoslovenskega političnega časnika Slovenec (29. 11. 1865), ki poudarja po-men in vlogo čitalnic za slovenski na-rod. Monografija sestoji iz dvanajstih razprav, ki v okviru jezika, literature, pedagogike, zgodovine, publicistike in gledališke ustvarjalnosti osvetljujejo ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji, čitalniška gibanja v Prlekiji in zname-nite Prleke, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovali narodnoprebudno in državotvorno. Zaključuje se z ured-nikovim povzetkom in kronološkim pregledom predhodnih publikacij iz zbirke Zora.Marko Jesenšek v prispevku Ma-lonedeljsko čitalništvo in slovenski jezik predstavlja čitalniško gibanje pri Mali Nedelji in njegov pomen za uveljavljanje slovenskega jezika na vzhodnoštajerskem podeželju sredi 19. stoletja. Poudarja, da so pri utr-jevanju slovenščine imeli ključno vlogo tamkajšnji domoljubni slo-venski kmetje ob spodbudi domačih izobražencev, zlasti pesnika in poli-tika Radoslava Razlaga, duhovnika in jezikoslovca Božidarja Raiča ter narodnega buditelja in ustanovitelja malonedeljske čitalnice Antona Bo-žiča, ki je programsko misel jezikov-nopolitično ubesedil z zahtevo »Naro-dni jezik naj velja!«. Avtor opozarja tudi na pomen neobjavljene kronike arhivista Viktorja Vrbnjaka, ki od-stira pogled v kulturno, politično in družbeno življenje pri Mali Nedelji. Z objavo izseka Vrbnjakove kronike, ki se nanaša na malonedeljsko bral-no društvo, nagovarja k nadaljnjim raziskavam.Delovanje čitalniškega gibanja pri Mali Nedelji in njegovega narodno-prebudnega poslanstva raziskuje tudi Anton Božič v prispevku 150 let či-talništva pri Mali Nedelji. Avtor ugo-tavlja, da je tamkajšnje bralno društvo pomembno pripomoglo k narodnemu osveščanju ljudi v malonedeljskem prostoru, zmanjševanju vpliva nem-škega nacionalizma ter da je pomemb-no razširjalo znanje o družbenih, poli-tičnih in gospodarskih razmerah.Vlasta Stavbar v prispevku Do-ba čitalniškega rodoljubja razmišlja o zametkih, ustanovitvi, razvoju in razmahu čitalnic na Slovenskem. Po-drobneje predstavlja mariborsko Slo-vansko čitalnico, o kateri je ohranjena bogata rokopisna zapuščina, hranjena v Univerzitetni knjižnici Maribor. Kot ugotavlja iz preučitve čitalniških pra-vil, korespondenc, sejnih zapisnikov in drugega ohranjenega gradiva, je imela mariborska čitalnica pomembno vlogo tako v slovenskem čitalniškem gibanju kot tudi v razvoju slovenske kulture v Mariboru in njegovi okolici. Člani mariborske Slovanske čitalnice so namreč z raznovrstnimi glasbeni-mi prireditvami, gledališko dejavno-stjo, predavanji, govori in književno dejavnostjo povezovalno združevali narodnost, družabnost in politično delovanje na tem območju.Diana Košir v članku Čitalniško gibanje na zahodnem in vzhodnem ro-bu slovenskega kulturnega prostora na podlagi primerjave pokritosti obmej-nih območij z notranjostjo izpostavlja, da je prostorska distribucija čitalnic v prvem desetletju njihovega nastanka pokazala večje potrebe po narodnem udejstvovanju v obmejnih prostorih, kjer so se Slovenci morali boriti za —  181  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportssvoj jezik in obstanek. Avtorica na-dalje skozi primerjavo zgodovinskih, kulturnih in družbenih okoliščin, izraženih v programih Slavjanske (narodne) čitalnice v Trstu (1861), Či-taonice v Kopru (1878) in Čitalnice v Ljutomeru (1868), prikaže razlike, ki izhajajo iz različne ciljne publike, narodne sestave okolja, namena in de-lovanja čitalnic ter tudi učinka, ki so ga imele za slovensko narodno okolje in širši kulturni prostor.Prispevek Jerneja Jaklja z naslo-vom Čitalniško gibanje v slovenskih učbenikih za zgodovino prinaša pre-gled umeščenosti, obsega in vsebine učne snovi, ki obravnava čitalniško gibanje na Slovenskem, v učnih na-črtih in učbenikih za zgodovino v gi-mnaziji. Avtor je v analizo zajel učne načrte in zgodovinske učbenike za gimnazijo v okviru Avstro-Ogrske (1867–1918), Kraljevine Jugoslavije (1918–1941), socialistične Jugoslavije (1945–1991) in samostojne Republi-ke Slovenije (1991–). Ugotavlja, da se je učno snov, povezano s čitalniško dejavnostjo na Slovenskem, pri pou-ku zgodovine začelo poučevati šele v času Kraljevine Jugoslavije, v učnih načrtih za časa Avstro-Ogrske pa za-radi takratne proavstrijsko usmerje-ne šolske politike ni bila predvidena. Podobno je bilo tudi v socialistični Jugoslaviji, ki je sicer predpisovala poučevanje nacionalnih vsebin, ven-dar so bile te zaradi projugoslovanske ideje pogosto obravnavane obrobno. Najbolj obsežno in kompleksno so vsebine, povezane s čitalniškimi gi-banji, predstavljene v zgodovinskih učbenikih za gimnazije v samostojni Republiki Sloveniji, čeprav ne vklju-čujejo prleških čitalniških gibanj.Dragan Potočnik v prispevku Gledališka ustvarjalnost v Prlekiji do dvajsetih let 20. stoletja predstavlja vpliv ljutomerske in malonedeljske či-talnice na razvoj tamkajšnjega narod-nega življenja. Avtor izpostavlja, da so se iz čitalnic na tem območju, tako kot drugod po Sloveniji, razvila številna društva (npr. Slovensko pevsko dru-štvo, društvo Sv. Cirila in Metoda, telovadno in kulturno društvo Murski sokol idr.), ki so ob svojih osnovnih dejavnostih skrbela tudi za gledališko ustvarjalnost. S prirejanjem sloven-skih gledaliških predstav se je spod-bujala vsestranska omika kmečkega prebivalstva tega dela Prlekije.Miran Puconja v razpravi Gospo-darski, družbeni in kulturnojezikovni vzgibi narodnoprebudnega gibanja v Prlekiji med razsvetljenstvom in or-ganiziranjem bésed in taborov oriše splošno kulturno-gospodarsko sliko slovenskega severovzhoda in takrat-nega narodnoprebudnega dogajanja na vzhodnem Štajerskem. Pri tem upo-števa vlogo prosvetljenih vzhodno--štajerskih duhovnikov in posvetnih intelektualcev pri obujanju materin-ščine in njene splošne rabe v nepo-sredni nemški ter hrvaški jezikovni soseščini. Izpostavlja zlasti dejavni-ke, ki so omogočili individualizaci-jo slovenskega jezika, tlakovali pot h kulturno-jezikovnemu poenotenju in predstavljali osnovno motivacijo kasnejšim organiziranim oblikam ko-lektivnih nastopov pri vztrajanju na poti k slovenski narodni avtonomiji.Stane Granda v prispevku Social-ni problemi malonedeljskega prostora v 19. stoletju preučuje gospodarski in družbeni položaj Male Nedelje iz raz-položljivih podatkov Franciscejskega —  182  — Slavia Centralis 1/2023Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportskatastra. Avtor na podlagi opravljene analize tamkajšnjih gospodarskih in socialnih razmer sklepa, da za uspe-šno delovanje čitalnic ni bila odločilna socialna sredina, ampak izobrazba, narodna zavest in stopnja kulturnega razvoja. Pri tem imajo velik pomen šola, Cerkev in izstopajoči napredni posamezniki, ki so s svojo zavzetostjo dvigovali intelektualno podobo kraja, čeprav materialni položaj prebivalcev tega ni omogočal.V prispevku Slovensko časopisje o narodno povezovalnih procesih na štajerskem vzhodu po sprejetju nove avstrijske ustave leta 1867 Stanislav Kocutar predstavlja razmere, ki jih je prinesla nova avstrijska ustava, sprejeta decembra 1867, s katero so bile narodom Avstro-Ogrske formal-no zagotovljene ustavne pravice. Re-forme sovpadajo z začetkom izhajanja dveh slovenskih časopisov, Slovenske-ga gospodarja (1867) in Slovenskega naroda (1868), ki sta imela pomembno vlogo v narodnopovezovalnih proce-sih. Avtor predstavlja težave in ob-tožbe, ki so jih bili deležni ustvarjalci obeh časopisov, in seznanja z izkušnjo urednika Slovenskega naroda, Ma-tije Preloga, ki so mu sodili zaradi domnevno spornega zapisa na narod-nostno temo.Blanka Bošnjak v članku Po-membna kulturnopolitična gibanja v Prlekiji in izbrana starejša prleška književnost osvetljuje pomen organi-ziranja narodnih čitalnic v Ljutomeru (1868) in pri Mali Nedelji (1871) ter prvega slovenskega tabora v Ljuto-meru (1868). Izpostavlja, da sta bili za kulturni razvoj vzhodnoštajerske-ga območja pomembni tudi književ-ni dediščini Leopolda Volkmerja in Antona Krempla. Oba predstavnika starejše prleške književnosti sta se s svojim slovstvenim delovanjem pri-bliževala tamkajšnjim prebivalcem in sta pomembno vplivala na prebujanje njihove narodne zavesti.O vidnejših osebnostih prleškega in slovenjegoriškega območja razpravlja tudi Franc Čuš v prispevku Pred-stavniki kulturnega, narodnega in političnega življenja v 19. stoletju iz Prlekije in Slovenskih goric. Ugotav-lja, da je imel članek Antona Martina Slomška Slava rodoljubom in uteme-ljiteljem našega slovstva (Drobtinice, 1862), v katerem je predstavil posa-meznike, ki so pomembno vplivali na razvoj slovenskega jezika in kulture, na vzhodnem Štajerskem velik odmev. To izkazujejo številne narodnokultur-ne prireditve v drugi polovici 19. sto-letja, posvečene spominu znamenitih Prlekov. Prezrtih pa ostaja še veliko naprednih posameznikov, ki bi za-služili primerno obeležitev spomina, zlasti Jakob Košar, o katerem avtor premišljuje v svojem članku.Nina Horvat v zadnjem prispevku, naslovljenem Podoba Božidarja Rai-ča v starejši prekmurski publicistiki, predstavlja narodnostno delovanje bu-ditelja Božidarja Raiča, ki si je med prvimi prizadeval za prepoznavnost Prekmurja v osrednji Sloveniji in za združitev Slovencev na levi in desni strani Mure. Avtorica s pomočjo za-pisov v prekmurskih časopisih iz prve polovice 20. stoletja, tj. Amerikanszki Szlovencov glaszu, Mladem Prekmur-cu, Novinah, Kalendarju Szrca Jezu-sovoga in Murski straži, odgovarja na vprašanje, ali je bil Raičev pomen med prekmurskimi Slovenci prepo-znan in dovolj cenjen. Ugotavlja, da so —  183  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsbile zasluge, ki jih je Raič opravil za prekmurski jezik, slovstvo in narodno življenje tamkajšnjih Slovencev, pri publicistih prepoznane šele po prvi svetovni vojni oz. priključitvi sloven-skega dela Ogrske h Kraljevini SHS.Monografija Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji ponuja razno-like poglede na ustanovitev malone-deljskega in drugih čitalniških gibanj, ki so bila pomembna torišča kultur-nega razvoja vzhodnoštajerskega ob-močja v drugi polovici 19. stoletja. Izbor tem zrcali raznotera razmišlja-nja o enem izmed najbolj dinamičnih obdobij slovenske zgodovine, zaradi česar monografija nagovarja širši krog bralcev. Gre za relevanten prispevek k zgodovini čitalniških gibanj, ki razširja dosedanja védenja o njihovi družbeno-kulturni vlogi in je hkrati spodbuda k nadaljnjim raziskavam.Karin PožinFilozofska fakulteta Univerze v Mariboru, karin.pozin@um.siSilvija BOROVNIK, 2022: Ugledati se v drugem. Slovenska književnost v medkulturnem kontekstu. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 147). 194 str.V najnovejši znanstveni monografi-ji Ugledati se v drugem Silvija Bo-rovnik namenja pozornost študijam na temo slovenske književnosti v srednjeevropskem večkulturnem in medkulturnem prostoru. Avtorica je priznana dolgoletna redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Ma-riboru. Njeno osrednje raziskovalno področje je sodobna slovenska knji-ževnost, zlasti proza in ženska ustvar-jalnost, posveča pa se tudi problema-tiki literarnega prevajanja, slovenski književnosti v Avstriji in literaturi, ki odraža dvo- in medkulturne stike. Objavila je številne samostojne znan-stvene monografije, kot so Pišejo žen-ske drugače? (1995), Študije in drobiž (1998), Slovenska dramatika v drugi polovici dvajsetega stoletja (2005), Književne študije: o vlogi ženske v slo-venski književnosti, o sodobni prozi in slovenski književnosti v Avstriji (2012) in Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti (2017). Izda-la je tudi antologijo sodobne avstrij-ske kratke proze Prekoračiti obzorje (1991), izbor krajše proze Prežihovega Voranca Dekle z mandolino (2011) ter antologijo krajše proze slovenskih av-toric z naslovom Kliči me po imenu (2013). Poleg pisanja kratke proze in literarnozgodovinskih del se ukvarja tudi s prevajanjem iz nemščine (npr. Peter Handke, Patrick Süskind, Inge-borg Bachmann). V okviru gostujočih in vabljenih predavanj je predavala na univerzah v Avstriji, na Češkem, Finskem, Poljskem in v Nemčiji.Avtorica je monografijo preudarno razdelila na enajst študijskih sklopov, dodala še bibliografijo, povzetek, re-cenziji in imensko kazalo. V študije vključuje teoretična spoznanja med-kulturne literarne zgodovine, ki jih nadgrajuje z lastnimi dognanji in s citati iz znanstvene literature in iz-branih literarnih del. V prvi študiji 

Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji. Ur. Marko Jesenšek.: Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2022. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 146). 251 str.

https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/2815/2197

Čitalništvo in bralno društvo pri Mali Nedelji. Ur. Marko Jesenšek.: Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2022. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 146). 251 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

University of Maribor Press Journals