Julija 2021 je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla monografija o enem najplodovitejših in najodmevnejših vzhodnoslovenskih piscev prve polovice 19. stoletja Antonu Kremplu

Ulčnik, Natalija

Slovene

University of Maribor Press Journals

—  408  — Slavia Centralis 1/2022Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsRad Tjaše Markežič i Irene Stramljič Breznik ističe se preciznošću, temelji-tošću i nesvakidašnjom znanstvenom akribijom. Iscrpan popis literature po-kazuje informiranost autorica i duboko poznavanje problema. Riječ je o djelu koje je neizbježna polaznišna točka za sva daljnja istraživanja te teme, ne samo u slovenistici već u slavistici općenito.Barbara Štebih GolubInstitut za hrvatski jezik i jezikoslovlje, Zagreb, bstebih@ihjj.hrMarko JESENŠEK (ur.), 2021: Deroči vrelec Antona Krempla. Maribor:	Univerzitetna	založba.	(Mednarodna	knjižna	zbirka	Zora,	141).	206	strani.Julija 2021 je pri Univerzitetni založbi Univerze v Mariboru izšla monografija o enem najplodovitejših in najodmev-nejših vzhodnoslovenskih piscev prve polovice 19. stoletja Antonu Kremplu. Publikacija je rezultat slovenističnih raziskav, ki so nastale ob 230-letnici rojstva Antona Krempla in 140-letnici smrti njegovega rojaka Jakoba Radosla-va Razlaga. Oboje je bilo obeleženo tudi z znanstvenim simpozijem, ki je sep-tembra 2020 potekal pri Mali Nedelji. Metafora v naslovu monografije izhaja iz zapisa Antona Martina Slomška o Kremplovih zaslugah, objavljenem v Drobtinicah za leto 1862, v katerem Kremplovo silno ljubezen do domovine in naroda primerja z deročim vrelcem, ki v sušnem obdobju izdatno pripomore k rodovitnosti pokrajine.Monografija, katere urednik je Mar-ko Jesenšek, je izšla kot 141. publika-cija v Mednarodni knjižni zbirki Zora. Naslovnico krasi slika Orači Riharda Jakopiča iz leta 1924, na zavihkih plat-nic pa najdemo Slomškov citat in dva Kremplova odlomka o pomenu sloven-ščine iz zgodovinskega dela Dogodivši-ne štajerske zemle (1845). Uvodoma je natisnjena Kremplova slika iz župnišča pri Mali Nedelji, kjer je služboval; pod sliko je napis: »ANTON KREMPL, bivši župnik pri Sv. Lovrenci v Slov. Goricah, roj. 29. januarja 1790, † pri Malinedli 21. dec. 1844«. Sledijo trije uvodni nagovori s simpozija in deset prispevkov, ki imajo nemške sinopsise ter povzetke, kar je v času prevladujoče angleščine prijetno presenečenje. Mo-nografija se zaključuje z urednikovim povzetkom v slovenščini in angleščini ter kronološkim pregledom vseh publi-kacij iz zbirke Zora.Marko Jesenšek v svojem prispev-ku izpostavlja vpliv Antona Krempla na oblikovanje slovenskega knjižnega jezika. Poudarja, da je bil Krempl eden redkih vzhodnoštajerskih piscev svojega časa, ki ni sledil Dajnkovi ideji razvoja štajerske različice knjižnega jezika, tem-več se je zavzemal za enoten slovenski knjižni jezik in t. i. češko-ilirski črko-pis. Jesenšek ugotavlja, da je Krempl ob Murku in Slomšku za uveljavitev te pisave naredil največ, s tem pa je bil storjen tudi pomemben korak k združit-vi jezikovnih različic v enoten knjižni jezik. Avtor navaja, da je na Kremplov jezikovni nazor vplivalo več ljudi, in sicer Ivan Narat, gimnazijski učitelj ve-rouka, Janez Nepomuk Primic, profesor slovenščine na graški univerzi, po za-ključenem izobraževanju pa tudi ilirec Mihael Jaklin in slovaški jezikoslovec ter panslavist Ján Kollár. Izpostavljeno je tudi Kremplovo prizadevanje za slo-venski učni jezik in slovenske šole.Nina Ditmajer obravnava Anto-na Krempla in etnične identitete na —  409  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsŠtajerskem v 19. stoletju. Avtorica Krempla umešča v drugo generacijo štajerskih preporoditeljev, v t. i. Primi-čev graški krog. V prispevku je natanč-neje predstavljeno Kremplovo šolanje, Jaklinov vpliv na njegovo jezikovno oblikovanje in njegova udeleženost v črkopisni vojni. Nadalje je raziskana Kremplova naklonjenost panslavizmu ter njegov vpliv na mlajšo generacijo. Avtorica izpostavlja, da je Krempl v času ustanavljanja slovanskih čitalnic Stanku Vrazu pisal, da je pripravljen podpreti mlade rodoljube, ki jih je na-vdahnil Kollárjev panslavizem. Nava-ja tudi, da je mlade mariborske dijake Kremplova smrt prizadela, saj so v njem videli vzor. To dokazuje tudi elegija, ki jo je ob Kremplovi smrti napisal dijak Mihael Golob in je ostala v rokopisu: Žaluvanje po Krempl’ni Slovenskemi dogodivšinopišci.Natalija Ulčnik se osredinja na Kremplovo delo Dogodivšine štajer-ske zemle iz leta 1845 in preverja na-čin ubeseditve zgodovinske tematike. Ugotavlja, da je za tedanje najobsežnej-še zgodovinsko besedilo v slovenščini značilna dramatična napetost, dina-mičnost in živost, k čemur pripomore avtorjev slogovno bogat in ekspresiven način izražanja. Navedeno se odraža v izbiri leksike, ki intenzivira pomen, z rabo slogovnih prvin, npr. primer, antitez, metonimij, prisotna je tudi ra-ba frazemov. Krempl v besedilu jasno izraža tudi svoje mnenje o dogajanju in dogodke ter osebe pozitivno oz. ne-gativno vrednoti. Analiza potrjuje, da so se strokovna besedila v slovenščini razvijala pod vplivom t. i. umetnostnega stila, za katerega je značilna subjektiv-nost sporočanja, zato lahko Kremplovo ekspresivno izražanje dojemamo kot sestavni element razvoja strokovnih be-sedil v slovenščini.Maša Rolih prav tako analizira Dogodivšine štajerske zemle. Izhaja iz teorije intenzitete jezika in razmi-šlja o slovenski identiteti v izbranem Kremp lovem delu. Preverja, ali besed na in diskurzna izrazna sredstva izražajo stereotipizacijo slovenstva ter s katerimi izrazi so pomeni, povezani s stereotipi-zacijo, okrepljeni. V besedilu odkriva besedoslovna in pomenoslovna izrazna sredstva, npr. označevalce intenzite-te, kot so besedni krepilci, pomensko okrep ljene besede, pomenski presežniki in pomenski prenosi. Avtorica ugotavlja, da je slovenska identiteta pri Kremp lu, za katerega je znana naklonjenost do materinščine in težnja po oblikovanju slovenske narodne zavesti, najbolj po-vezana prav z jezikom. Slovenščina je namreč v besedilu večkrat omenjena kot urejen, uglajen in razvit jezik, iz-postavljen pa je tudi pomen slovenščine za Slovence vse od začetka oblikovanja naroda.Blanka Bošnjak se osredotoča na krščanske hagiografske pripovedi An-tona Krempla, izdane leta 1833 pod naslovom Branje od tih v kmetičke ka-lendre postavlenih ino nekerih drugih svetnikov. Avtorica izhaja iz teoretičnih opredelitev krščanske hagiografije kot žanra. Poudarja, da je njen osnovni na-men odrešenjski, da so v zgradbi opazne pripovedne težnje in da so vključeni ele-menti fikcije ter domišljijskega. Sprva so bile hagiografije del ljudskega ustnega slovstva, zato so prepletene z legenda-mi in ljudskimi pripovednimi elementi. Nudijo nam tudi dragocene informacije o vsakdanjem življenju in dogodkih v preteklosti. Kremplovih svetniških pri-povedi je dvesto sedeminpetdeset. Ugo-tovljeno je, da jih lahko umestimo med t. i. hagiografske kratke zgodbe. V njih so podani le najpomembnejši poudarki, na koncu pa se največkrat nahaja nauk. —  410  — Slavia Centralis 1/2022Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, ReportsRaziskave kažejo, da gre najverjetneje za skrčeno priredbo hagiografskih pri-povedi nemškega duhovnika in filozofa Simona Buchfelnerja.Vlasta Stavbar predstavlja Kremp-lovo rokopisno zapuščino v Univerzi-tetni knjižnici Maribor in jo povezuje z biografskimi podatki. Ohranjenih je šest samostojnih rokopisnih enot, od tega pet v bohoričici (Pesem pri Vigiliah za rajnega Verbnjaka Arneja, Predge za Slovence, Evangelji, Predge za sv. Advent ino sv. post, Listi ino evangelji), ena pa v gajici (Historie ali Dogodivši-ne). Kremplovi rokopisi so bili pred-stavljeni tudi na številnih razstavah, med drugim leta 2012 na razstavi Iz za-kladnice UKM, ki je potekala v okviru dogodkov Evropske prestolnice kulture. Avtorica je preverila tudi Kremplovo prisotnost v drugih osebnih zapuščinah, pri čemer lahko izpostavimo na primer zapuščino Janka Šlebingerja z Ašker-čevo pesmijo iz leta 1895, posvečeno Antonu Kremplu. Prispevek bogati na-tančen popis gradiva, ki je na voljo za nadaljnje raziskave, dodano pa je tudi slikovno gradivo.Pregled gradiva Univerzitetne knjiž-nice Maribor se nadaljuje v prispevku Gabrijele Kolbič. Avtorica v okviru bogatega drobnega tiska izpostavlja štajerske razglednice s posebnim po-gledom na življenje in delovanje Antona Krempla. Slikovno gradivo omogoča vpogled v njegovo življenjsko pot od rodnih Radgonskih goric (Polički Vrh pri Gornji Radgoni) do krajev šolanja (ljudsko šolo je obiskoval v Gornji Rad-goni, gimnazijo v Mariboru in Gradcu, študij bogoslovja prav tako v Gradcu) in službovanja (Svetinje pri Ljutomeru, Ormož, Ptuj, Sv. Lovrenc v Slovenskih goricah ter Mala Nedelja). Na zadnjih dveh predstavljenih razglednicah najde-mo tudi Kremplov nagrobni spomenik. Najstarejša predstavljena razglednica je s konca 19. stoletja (datacija okrog leta 1898, na njej je predstavljen Maribor), najmlajša pa sega v šestdeseta leta 20. stoletja (ok. 1962, Bučkovci, Mala Ne-delja).Mihaela Koletnik analizira nareč-no podobo malonedeljskega govora, ki ga umeščamo v prleško narečje, širše pa k panonski narečni skupini. Mala Nede-lja (kraj, v katerem je med letoma 1836 in 1844 deloval Anton Krempl, obenem pa je tam potekala tudi malonedeljska béseda) ima monoftongični samoglas-niški sistem. Govor razlikuje dolgo in kratko naglašene samoglasnike, vendar se kvantitetna razlika med njimi počasi izgublja. Soglasniški sistem se od knjiž-nega razlikuje le v manjši meri, opazna pa je razlika v distribuciji soglasnikov. Na oblikoslovni ravnini se ohranjajo izvirne slovanske končnice, prav tako so ohranjeni tudi vsi trije spoli in vsa tri števila. Na ravni leksike najdemo številne panonizme, obenem pa so za govor značilni tudi germanizmi; be-sed, prevzetih iz romanskih jezikov, madžarščine in hrvaščine, je manj.Franc Čuš podrobneje predstavlja Kremplovega rojaka Božidarja Raiča in bésedo pri Mali Nedelji, ki je bila posvečena prav Kremplu. Raič je bil du-hovnik, jezikoslovec, politik in publicist ter eden vodilnih narodnih buditeljev na Štajerskem v drugi polovici 19. sto-letja. Izstopal je po svoji angažiranosti, govorniških sposobnostih in organiza-torskih spretnostih. Na prvem sloven-skem taboru v Ljutomeru je zagovarjal združitev Slovencev. Bil je med ustano-vitelji čitalnic in organizatorji narodnih, kulturnih ter političnih prireditev, kot so bile bésede in tabori. Med letoma 1853 in 1860 je bil profesor humanistič-nih predmetov na mariborski gimnaziji. Leta 1884 je postal državni in deželni —  411  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsposlanec za ptujski okoliš. Raič je s svo-jim delovanjem bistveno pripomogel k narodnemu oblikovanju, kljub temu pa mu v izobraževalnem sistemu ni odmer-jena ustrezna pozornost.Anton Božič je v zadnjem pri-spevku popisal delovanje in zanimive podrobnosti iz življenja svojega prapra-dedka Antona Božiča, ki je bil krščenec Antona Krempla in ga lahko prepozna-mo tudi kot Kremplovega naslednika pri prebuditeljskem delu v malonedeljski in širši okolici. Avtor izpostavi, da je za ohranitev rokopisa Kremplovih Dogo-divšin zaslužen prav Božič. Ta je leta 1857 rokopis odkupil od A. Bezjaka, kar je razvidno tudi iz vpisa na prvi strani. Božič je bil dolgoletni župan v Radoslavcih in ustanovitelj ter prvi predsednik bralnega društva, ustanov-ljenega pri Mali Nedelji. Znanih je tu-di več njegovih dopisov, objavljenih v Kmetijskih in rokodelskih novicah ter v Slovenskem gospodarju, ki razkrivajo njegovo narodnobuditeljsko vlogo, pri-zadevanja za uveljavitev slovenščine v šolah in uradih ter njegov trud za razvoj šolstva in ekonomsko-družbeni napre-dek podeželja.Monografija Deroči vrelec Antona Krempla z različnih vidikov osvetljuje enega vidnejših Slovencev 19. stoletja, ga natančneje umešča v zgodovinski in sočasni družbeno-kulturni kontekst, iz-postavlja nove podrobnosti iz njegovega življenja, predstavlja njegovo vsestran-sko delovanje ter na inovativen način analizira njegova besedila. Ob prebi-ranju prispevkov se še dodatno utrdi zavedanje, koliko prizadevanj je bilo v preteklosti potrebnih za to, da se lahko danes učimo v slovenskem jeziku in slovenščino uporabljamo pri javnem ko-municiranju. Zavemo se, da pot do vse-stransko razvitega knjižnega jezika, ki nas danes povezuje, ni bila lahka. Prav je, da se na zasluge svojih pred(hod)- nikov spomnimo tudi z organizacijo strokovnih dogodkov in izdajanjem strokovnih ter znanstvenih publikacij in tako počastimo njihovo delo, ki je imelo daljnosežne pozitivne učinke.Natalija UlčnikFilozofska fakulteta Univerze v Mariboru natalija.ulcnik@um.siMatjaž KLEMENČIČ, Milan MRĐENOVIĆ, Tadej ŠERUGA, 2020: Politična participacija slovenskih etničnih skupnosti v ZDA – študija primerov Clevelanda, Ohio, in Elyja, Minnesota. Maribor:	Univerzitetna	založba	Univerze.	(Mednarodna	knjižna	zbirka	Zora,	140).	486	str.Znanstvena monografija obravnava po-litično participacijo slovenskih etničnih skupnosti v ZDA v Clevelandu, Ohio, in Elyju, Minnesota. Avtorji so prikazali genezo volitev in izvolitev kandidatov ameriških Slovencev in njihovih po-tomcev v Clevelandu in Elyju ter nji-hove aktivnosti kot izvoljenih političnih predstavnikov, zlasti županov in članov predstavniškega doma ter senata ameri-škega kongresa od začetka 20. stolet ja do danes. Potomci slovenskih prise-ljencev tudi danes zasedajo pomembne položaje na nivoju mest, posameznih zveznih držav ter na vsedržavnem ni-voju ZDA.Avtorji so knjigo razdelili v štiri dele: Uvod, Politična participacija slovenske skupnosti v Elyju, Minnesota, Politič-na participacija slovenske skupnosti v Clevelandu, Ohio, ter Seznam virov in literature. V drugem in tretjem delu so v 

Marko Jesenšek (ur.), 2021: Deroči vrelec Antona Krempla

https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/1865/1605

Marko Jesenšek (ur.), 2021: Deroči vrelec Antona Krempla

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

University of Maribor Press Journals