The authors of the article give a brief overview of individual articles in the scientific monograph Pogled v jezik in iz jezika, dedicated to Ada Vidovič Muha on her eightieth birthday.Avtorici prispevka podajata kratek pregled posameznih prispevkov v znanstveni monografiji&nbsp;Pogled v jezik in iz jezika, posvečeni Adi Vidovič Muha ob njeni osemdesetletnici

Krajnc Ivič, Mira

Žele, Andreja

Slovene

University of Maribor Press Journals

—  227  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportspredvsem ob osebni erotiki. Izpovedu-jejo ljubezensko strast, hrepenenje in željo po ženski bližini ter njeni lepo-ti. A v lirskem subjektu se tudi tokrat prepletajo navzkrižna občutja. V pesni-kovo duševnost so se naselili nepomir-ljivi demoni, ki sprevračajo ljubezen v sovraštvo, upanje v brezup in strast v bolečino. Tudi beseda počasi usiha in pesnik si slednjič zaželi le še miru in spanja. Uvodna pesem Prvega kro-ga, ki se imenuje Uspavanka, znova ne zaziblje v umirjeno, sladko spanje. Ko naznanja noč brez spanja, odpira grenke spomine, bolečino, ponižanje, razočaranje, neizpolnjeno upanje, tudi odtujenost. Toda pesnik vedno znova išče tudi lepoto in upanje. Med ljubim in sovražim pričakuje novo pomlad, novo energijo. S strastjo, ki jo simbolizira ne-naden izbruh gejzirja, bi želel prebuditi lepoto in ljubezen ali spečo Trnuljčico. Slednjič ga preplavi hrepenenje po Lepi Vidi, a to se v naslednjem hipu prevesi v bridko spoznanje, ki ne dopušča več nobenih iluzij. Tam daleč za devetimi deželami ne domuje Lepa Vida, tam daleč za devetimi deželami kosi le smrt.Posthumna publikacija Tihožitja in Besi (2019) predstavlja Ericha Prunča kot pretanjenega izpovedovalca in iz-brušenega stilista, ki je na samosvoj in izviren način dodal kamenček v mozaik slovenske intimistične in modernistične lirike ter jo obarval z lastno bolečino in bolečino koroških Slovencev.Jožica Čeh StegerFilozofska fakulteta Univerze v Mariboru jozica.ceh@um.siPOGLED V JEZIK IN IZ JEZI-KA: ADI VIDOVIČ MUHA OB JUBILEJU. Ur. Mira Krajnc Ivič, Andreja Žele. Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2020. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 133). 272 str.Monografija zajema osemnajst prispev-kov, povezanih s temami, ki so tudi sicer bile in so še sestavni del študij in obrav-nav zaslužne profesorice Ade Vidovič Muha. Predstavitev monografije je zato kratek pregled posameznih prispevkov.Marko Snoj v prispevku O priimku Muha razmišlja o veljavnosti latinske krilatice nomen est omen.Na slovensko jezikoslovje je ime-la odločilen teoretični in metodološki vpliv praška šola. O tem piše Marko Jesenšek v prispevku Ada Vidovič Muha o povezavah med slovenskim in češkim jezikoslovjem. Pomembno, če že ne osrednje področje preučevanja A. Vi-dovič Muhe je slovensko besedotvorje oz. slovensko skladenjsko besedotvorje, z upoštevanjem pretvorbeno-tvorbene-ga vidika. Eden manjših, a pomembnih segmentov tega obsežnega področja so manjšalnice. Te z vidika frazeološke ra-be ovrednoti prispevek Erike Kržišnik in Nataše Jakop Samostalniške manj-šalnice kot sestavine frazeoloških enot. Kako so besedotvorne zmožnosti slo-venščine uporabljene v aktualni pravni terminologiji v prispevku Istokorenska (ne)vzporednost izrazov za pomen vr-šilca dejanja in nosilca stanja v prav-nem terminološkem slovarju predstavlja in komentira Irena Stramljič Breznik, medtem ko na izjemno tvorbeno vital-nost slovenščine, ki je še kako bistvena za nadaljnje razvijanje slovenskega iz-razja, v prepletu pomena s tvorbo in tudi stilistiko rabe opozori Boris Kern v pri-spevku Obrazilna kombinatorika v be-sedotvornih sestavih glagolov čutnega —  228  — Slavia Centralis 2/2020Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportszaznavanja. Del tvorbenih zmožnosti slovenščine je postavljen še v kontra-stivno obravnavo s češčino v prispevku Besedotvorna sredstva za izražanje po-večane mere lastnosti in čustveno obar-vanega pomena pri čeških pridevnikih in njihove slovenske ustreznice Petre Stankovske. Na razvojni vidik posto-pnega uzaveščanja tvorbenih zmožnosti (tudi) v slovenskem jeziku v povezavi in kontekstu preglednih obravnav A. Vidovič Muha o zgodovini nastanka in rabe različnih tipov tvorjenk opozori tudi Irena Orel, ko na primeru Vodni-kovega kuharskega izrazja v prispevku Enobesedni in besednozvezni samostal-niški termini iz tujejezičnih zloženk v Vodnikovih Kuharskih bukvah (1799) potrdi variantno uporabo slovenskih tvorjenih ustreznic in s tem tudi začetke uzaveščenega ukvarjanja s slovenskim besedotvorjem v mejah slovensko-nem-ške normativne protistave. Univerzalna, ne samo slovenska, razvrstitev pridev-nikov v samostalniški besedni zvezi se v prispevku Zakaj velika okrogla rdeča čestitka in ne rdeča velika okrogla če-stitka? (Poskus razlage nezaznamovane stave pridevnikov) Franca Marušiča, Pe-tre Mišmaš in Roka Žaucerja potrjuje še z uporabo zunajjezikovnih pristopov, tj. z uporabo t. i. psihološkega zaznavnega eksperimenta. Da pa je stalno prehaja-nje med zunajjezikovnim in jezikovnim naša nujna resničnost in zato povsem samoumevna stalnica, bi bilo smiselno kdaj spomniti tudi ob problematiziranju izražanja spola v jeziku. Vsaj posredna potrditev, da je slovnični spol v jeziku osamosvojena sistemska opredelitev in kategorija, ki ne more biti prekrivna z zunajjezikovnim (naravnim in družbe-nim) spolom, je obravnava samostalni-kov na -a, ki označujejo t. i. skupni spol v smislu, da glede na kontekst lahko en-krat označujejo osebo moškega spola in drugič osebo ženskega spola. To v pri-spevku Skupni spol v ruščini prikazuje Aleksandra Derganc. Slovnični spol pač v prvi vrsti vzpostavlja slovnična raz-merja. V slovnico in slovnična razmerja posežemo praktično z vsako obravnavo morfemskih, leksemskih ali stavčnih razmerij. In tako kot so za vzpostavitev in poznavanje celovitega jezikovnega sistema nujne temeljne obravnave po-sameznega jezika, so za vzajemni ra-zvoj jezikov koristne in potrebne tudi primerjalne in kontrastivne študije. Ena takšnih je zagotovo tudi Ruske zgradbe z orodnikom v vlogi povedkovega pri-lastka Mladena Uhlika, ki predstavlja, kako lahko v povedku delujejo zanj skladenjskopomensko drugotne bese-dne vrste, kot npr. pridevnik oz. pri-devniška beseda. Na osnovno vzajemno razmerje med osebkom in povedkom pa so v smislu »slovnice v slovarju« vezane tudi slovarske pomenske razla-ge, ki določeno vršilskost ali nosilskost razlagane samostalniške iztočnice, tj. vršilca ali nosilca dejanja ali stanja, opišejo tudi z ustreznim izborom gla-gola dejanja/delovanja ali stanja. In tu ima svojo odločilno, sicer implicitno in inherentno, vlogo tudi glagolski vid, ki je dokazano tako skladenjskopomenska kot tudi kulturološka specifika vsakega jezika. O tem z vidika aktualnega slo-varopisnega dela v prispevku Uporaba glagolskega vida v slovarskih razla-gah za vršilca dejanja, nosilca stanja ali lastnosti (UPS »kdor«) razpravlja Domen Krvina. Spet prek povedka oz. glagola v povedku na možnosti izra-žanja različnih udeleženskih razmerij opozori Andreja Žele v prispevku Iz-ražanje povratnosti v slovenščini. Pri opredeljevanju skladenjskih razmerij in posledično njihovem označevanju ne moremo mimo »eminentnega skla-denjskega ločila« vejice, ki zaradi svoje —  229  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportstudi izrazijsko odločujoče vloge osta-ja aktualna konstanta jeziko(slo)vnih obravnav, in tako ostaja aktualen tu-di zgolj ponatis članka K pravilom za skladenjsko vejico v Slovenskem pra-vopisu 2001 Toma Korošca. Izrazijska zmožnost jezika pa doseže svojo ciljno celovitost šele na ravni besedila. Šele na besedilni ravni se namreč lahko ure-sniči večina možnih povedkovih sopo-javnosti in udeleženskih soodvisnosti. Poleg naštetih slovničnih lastnosti pa seveda tudi zelo pomembne pragma-tično-stilistične lastnosti, ki dokončno sooblikujejo žanrsko namembnost do-ločenega besedila. O vlogi določenih znotrajjezikovnih in zunajjezikovnih dejavnikov pri oblikovanju določene be-sedilne vrste tudi v prispevku Zavaro-valna polica s splošnimi zavarovalnimi pogoji kot značilni besedilni vrsti zava-rovalništva Mire Krajnc Ivič in Nejca Fekonja. Dobro in ažurno opredeljena zvrstnost in stilskost v jeziku in posle-dično v besedilih je zagotovo ena izmed odločilnih meril in lastnosti sodobnega jezika, zato je prispevek Současná če-ština a stylové hodnocení jejích grama-tických prostředků Oldřicha Uličného še kako aktualen in tudi primerjalno dragocen za slovenske jezikoslovce. Na področje jezikovne politike in urejanja jezikovne kulture nasploh pa s primer-jalnim komentiranjem vključevanja t. i. internacionalne leksike v slovanske jezike, vključena je tudi slovenščina, se-ga prispevek Nine Mečkovske Пуризм vs либерализм в лингвистической идеологии и языковой практике. V jezikovnopolitičnem kontekstu je v pri-spevku Hrvaški pravopis med normo in rabo Vesne Požgaj Hadži in Tatjane Balažic Bulc predstavljeno, kako lahko jezikovna norma postane sredstvo ideo-logizacije in s tem politično sredstvo, ki prevlada ali celo izniči obstanek kakršne koli jezikovne politike. V tem kontek-stu pa je v prispevku Современата македонска јазична ситуација од словенечки аспект Lidije Arizanko-vske in Gjoka Nikolovskega povedna tudi primerjava jezikovnih zakonodaj dveh državnih jezikov, slovenščine in makedonščine, ki sta samostojno jezi-kovno politiko začeli urejati po razpadu skupne federalne države.Ta predstavitveni prelet vključenih prispevkov, v katerih se avtorji pomen-ljivo sklicujejo tudi na dela zaslužne profesorice Ade Vidovič Muha, vsaj v grobem zarisuje širino njenega jeziko-slovnega udejstvovanja in hkrati tudi aktualnost oz. trajnost nekaterih njenih tez oz. ugotovitev.Andreja ŽeleFilozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, andreja.zele@ff.uni-lj.siMira Krajnc IvičFilozofska fakulteta Univerze v Mariboru, mira.krajnc@um.siANDREJA ŽELE, MIRA KRAJNC IVIČ, 2020: SODOBNA SLOVEN-SKA SKLADNJA: DISKURZNI IN SLOVNIČNI VIDIK. Maribor: Univerzitetna založba Univerze. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 134). 460 str.V izhodišču in središču te jezikoslovne raziskave je besedilo kot sporočanjska in slovnična enota in hkrati tudi celo-ta. Pri koherentnosti sporočanega ima poleg čiste vsebine pomembno oz. od-ločilno vlogo tudi sporočanjska situacija oz. komunikacijski položaj, tako se lo-čuje a) družbeno-komunikacijski vidik 

POGLED V JEZIK IN IZ JEZIKA: ADI VIDOVIČ MUHA OB JUBILEJU. Ur. Mira Krajnc Ivič, Andreja Žele: Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2020. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 133). 272 str.

https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/978/920

POGLED V JEZIK IN IZ JEZIKA: ADI VIDOVIČ MUHA OB JUBILEJU. Ur. Mira Krajnc Ivič, Andreja Žele: Maribor: Univerzitetna založba Univerze, 2020. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 133). 272 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

University of Maribor Press Journals