The paper presents a collection of lectures with papers from an international conference held on 26 October 2016. It was edited by Marija Bajzek Lukač.V prispevku je predstavljen zbornik predavanj s prispevki z mednarodne konference, ki se je odvijala 26. oktobra 2016. Uredila ga je Marija Bajzek Lukač

Ulčnik, Natalija

Slovene

University of Maribor Press Journals

—  98  — Slavia Centralis 2/2017Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsprikazati pojedine aspekte nove jezične kulture, no nije ih naveo dovoljno da bi čitatelja zaintrigirali ili barem malo uvjerili u tako veliku promjenu za ko-ju tvrdi da se upravo događa. Štoviše, koliko u monografiji zapravo govori o jezičnim kulturama smatramo da bi naslov koji bi joj s obzirom na obra-đenu tematiku bolje odgovarao glasio Propast renesansne jezične kulture, premda bi i taj naslov bio prebombasti-čan i pretjeran za problematiku koja se u monografiji obrađuje. Monografija, naime, nosi poprilično zloguk naslov s obzirom na ono što je uspjela prika-zati pa čitatelj nerijetko ima dojam da van der Horst pojedine karakteristike nove jezične kulture potencira koliko i detektira. Također, autor je u monogra-fiju odlučio uvrstiti selektivnu povijest engleskog, njemačkog, francuskog, ta-lijanskog i nizozemskog standardnog jezika, no ni na jednom primjeru nije ponudio uvjerljive argumente koji bi po-tvrdili njegovu hipotezu o »urušavanju ograda« oko standardnih jezika i pot-punoj »dezintegraciji« standardnih jezi-ka. Međutim, nakon što pročita knjigu, svaki se čitatelj sigurno upita u kojem je stadiju njegov standardni jezik i je li njegova propast na pomolu. U svakom slučaju, van der Horstova obaviještenost i erudicija, lakoća snalaženja u povije-sti različitih jezika i kultura, njihovo povezivanje i pristupačno prezentiranje oduševljava pa će njegova monografija poslužiti kao pitko štivo i laicima, a ne samo jezičnim stručnjacima. No za to neće biti zaslužan samo van der Horst, nego i Radovan Lučić koji je na sebe preuzeo zadatak da prevede to važno djelo, što je i učinio gotovo besprijekor-no. Sada nam nakon svega samo osta-je čekati i gledati hoće li u doglednoj budućnosti doći do onoga što je autor nazvao propašću standardnoga jezika ili će sve možda krenuti nekim sasvim novim jezičnim i kulturnim tijekom.Krunoslav Puškarkrunoslavpuskar2@gmail.comSloveniStiKa 10. Zbornik pre-davanj. Ur. Mária Bajzek Lukácsné. Budimpešta: ELTE BTK, Szláv Filoló-giai Tanszék. 230 str.Oddelek za slavistično filologijo Inštitu-ta za slavistiko in baltistiko Filozofske fakultete Univerze ELTE v Budimpešti je ob 10. obletnici slovenistike orga-niziral mednarodno konferenco, ki se je odvijala 26. oktobra 2016. Slovesni otvoritvi so sledila tri plenarna preda-vanja (Marko Jesenšek: Internaciona-lizacija in vloga slovenskega jezika v univerzitetnem izobraževanju; István Lukács: Prešernova in Petőfijeva »Že-lezna cesta«; Miran Hladnik: Novo od Prešerna) in referati v dopoldanski ter popoldanski sekciji. Leta 2017 pa je pod uredništvom Marije Bajzek Lukač izšel tudi vsebinsko bogat zbornik predavanj s pomenljivim naslovom Slovenistika 10. V njem je ob uredničinem uvodu zbranih devetnajst prispevkov vablje-nih predavateljev in predavateljic s treh filozofskih fakultet (Univerze Lorán-da Eötvösa, Univerze v Mariboru, Univerze v Ljubljani) ter Inštituta za slovenski jezik ZRC SAZU, tematsko vezanih na področje jezika (fonetika, frazeologija, leksikografija, dialekto-logija, pragmatika, jezikovna politika, jezikovna zgodovina …), književnosti oz. literarne vede in literarne zgodovine (npr. žanri, prešernoslovje, raziskovanje —  99  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsslovensko-madžarskih literarnih stikov, medkulturnih prepletanj) ter poučeva-nja (študijski programi, slovenistika na tujih univerzah, mednarodno sodelo-vanje …).Urednica Marija Bajzek Lukač je v uvodu podala kratek historiat budimpe-ške slavistike od njene ustanovitve sredi 19. stoletja (leta 1849) do ustanovitve lektorata za slovenski jezik in prizade-vanj, ki so vodila v uspešno akreditacijo študijskega programa slovenistike ter vpisa prve generacije v študijskem letu 2006/2007. Urednica uvodni del zaklju-čuje s spodbudnimi ugotovitvami glede zaposljivosti diplomatov in diplomantk slovenistike ter možnostmi nadaljnjih raziskav.Marko Jesenšek se v članku Inter-nacionalizacija in vloga slovenskega jezika v univerzitetnem izobraževanju osredinja na aktualno razpravo o slo-venskem jeziku na slovenskih univer-zah in poskus spreminjanja 8. člena Zakona o visokem šolstvu. Izpostavlja zakonodajo, po kateri internacionaliza-cije ni mogoče enačiti z anglizacijo, in Strategijo internacionalizacije sloven-skega visokega šolstva 2016–2020, v kateri, kot ugotavlja, ni jasnega razli-kovanja med učenjem tujega jezika in poučevanjem v tujem jeziku.István Lukács v prispevku Prešer-nova in Petőfijeva »Železna cesta«, Pot do ljubezni in svobode primerja in na različnih ravneh analizira dve pesmi re-prezentativnih predstavnikov slovenske oz. madžarske romantike (Od železne ceste in Vasúton ‘Na vlaku’). Raziskuje, kako se v obeh pesmih, ki ju v osnovi družijo nekatere podobnosti (npr. tema-tizacija vlaka, metrična shema, dialo-škost), kaže povezanost in prepletenost med idejama svobode in ljubezni.Miran Hladnik nas v prispevku Novo od Prešerna seznanja z ozadjem novoodkritih variant Prešernovih ro-kopisov, ki sta zdaj že dostopna v di-gitalizirani obliki. Gre za dobro ohra-njen rokopis elegije Slovo od mladosti in rokopis romance Dohtar, ki ju je do leta 2016 imel v lasti ameriški Slovenec Evgen Favetti; po tem, ko je bil odprav-ljen dvom o avtentičnosti obeh rokopi-sov in ko je bilo ugotovljeno, da gre za doslej neevidentirani varianti pesmi, sta bila rokopisa darovana slovenskemu muzeju v Clevelandu.Vlado Nartnik v članku Od nedo-ločne do določne oblike slovenskih pri-devnikov izhaja iz delitve pridevnikov v tri skupine: (a) pridevniki s pripono -ov ali -in, ki imajo v m. sp. ed. samo nedoločno obliko, (b) pridevniki, ki imajo v m. sp. ed. nedoločno in določ-no obliko, in (c) pridevniki s pripono -ji ali -ski, ki imajo v m. sp. ed. le določno obliko. Avtor rabo pridevnikov anali-zira na podlagi primerjave slovenščine z madžarščino in pri tem izpostavlja številne zanimivosti.Miran Štuhec predstavlja liriko slovenskega pesnika in esejista Uro-ša Zupana (Lirika Uroša Zupana do l. 2000) in se pri tem osredinja na mo-tive, tematiko ter slogovno-jezikovne postopke. Ugotavlja, da se je avtor na različnih nivojih odmikal od slovenske pesniške tradicije in ustaljenih ustvar-jalnih vzorcev, da je izkazoval inova-tivnost in samosvojost, npr. na ravni pesniškega jezika, vse to pa se je odra-žalo tudi v večji pozornosti, ki je je bilo deležno avtorjevo delo.Mojca Smolej v prispevku Psev-dohipotaktične konstrukcije, Primer členkovnih stavkov k analizi izbranih stavkov pristopa s konstrukcijsko me-todo, za katero je značilno, da obenem zajema pomen in obliko oz. strukturo. Ob upoštevanju navedenega izhodišča ugotavlja, da členkovni stavki kot celote —  100  — Slavia Centralis 2/2017Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsopravljajo modifikacijsko vlogo in so na skladenjsko-pomenski ravni posledično sorodni členkom kot besedni vrsti oz. modalni skupini členkov.Silvija Borovnik v prispevku Tema-tika večkulturnosti, medkulturnosti in identitete v izbranih esejih Aleša Debe-ljaka predstavlja leta 2016 preminulega predavatelja in slovenskega literarnega ustvarjalca, ki se v svojih delih razkri-va kot velik poznavalec literature in kritični premišljevalec o perečih vpra-šanjih sodobnega sveta, med drugim tudi o večkulturnosti, medkulturnosti ter človekovi identiteti v nekdanjem ju-goslovanskem in sodobnem evropskem prostoru.Mihaela Koletnik v prispevku Frazemi s sestavinama pes in maček v gornjeseniškem govoru raziskuje in analizira frazeme z izbranima sestavi-nama v prekmurskem goričkem pod-narečju. Podaja slovarsko urejen nabor zbranih frazeoloških enot in na podlagi SSKJ ter Kebrovega Slovarja slovenskih frazemov te enote primerja s knjižnimi. Ugotavlja tudi podobnosti in razlike oz. narečne variante za tovrstne enote v še enem krajevnem (vzhodnodolenjskem) govoru.Mojca Nidorfer Šiškovič v član-ku Mednarodno sodelovanje v mreži slovenistik na tujih univerzah natančno predstavi nacionalni program Sloven-ščina na tujih univerzah (STU), njegove dejavnosti in povezanost z drugimi pro-grami Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik (SSJLK, Simpozij Obdo-bja, mobilnostni programi) ter razvojne možnosti mednarodnega sodelovanja slovenistik (npr. v okviru skupnega enot nega magistrskega študijskega pro-grama Srednjeevropske študije).Tone Smolej in Mladen Pavičić v prispevku Josip Ogrinec in Madžarska predstavita komediografa iz 19. stoletja, avtorja veseloigre V Ljubljano jo dajmo (1869), ki so jo kritiki, med drugim tudi Josip Stritar in Anton Trstenjak, v času nastanka zelo pohvalili. V prispevku je predstavljeno avtorjevo življenje in delo, dragocena pa je tudi priloga – pre-pis in prevod zapisnikov o Ogrinčevem opravljanju tedaj zelo kompleksno za-snovanega profesorskega izpita, ki se je izvajal v Budimpešti.Natalija Ulčnik v prispevku Raba oblike človeki v slovenščini osvetljuje rabo množinske oblike izbranega sa-mostalnika v pisnih besedilih starej-še in sodobne slovenščine ter njegovo prisotnost v normativnih priročnikih. Opozarja na kontinuirano rabo oblike človeki od 10. do 19. stoletja ter preverja nove možnosti in funkcije, ki jih ta obli-ka namesto knjižnojezikovno ustrezne nadomestne osnove ljud-je dobiva v so-dobni slovenščini pri odraslih maternih govorcih slovenščine.Damjan Huber se v članku Bese-dilna fonetika v slovenskih pravopisnih in pravorečnih priročnikih ukvarja z obravnavo temeljnih besedilnofonetič-nih vsebin, kot so premor, poudarek, intonacija, register, hitrost in barva. Četudi je v slovenskih priročnikih re-lativno malo tovrstnih informacij, je bilo ugotovljeno, da se zametki teh vse-bin pojavljajo že v prvem slovenskem pravopisu iz leta 1899, podrobneje pa so predstavljeni šele v pravopisu iz leta 1991 oz. 2001.Mira Krajnc Ivič v prispevku Hu-morja ni nikoli preveč … ali pač z jezi-kovnopragmatičnega in s semantičnega vidika razpravlja o humorju in njegovi potencialni žaljivosti. Dotika se tudi vprašanja o znanstvenem posvečanju humorju v literarni vedi oz. leposlovju ter v jeziku vsakdanjega sporazumeva-nja. Slednje ponazarja in analizira z od-lomkom iz Ecovega romana Baudolino —  101  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsin s primerom stand up komedije, ki je pojmovana v smislu prehoda med umet-nostnim in neumetnostnim jezikom.Blanka Bošnjak v prispevku Žanr-ske prvine v sodobni slovenski kratki prozi na osnovi izbranih slovenskih kratkoproznih besedil, objavljenih med letoma 2006 in 2011, predstavlja teo-retični okvir žanrskih prvin. Izsledki raziskave kažejo, da je pogosta spo-minska in fikcijska avtobiografskost, fantastika in grozljivka oz. prepletanje omenjenih prvin; za natančno določitev pa je potrebna tudi analiza konteksta, prisotnosti elementov resničnosti ali fikcijskih signalov.Alma Várkonyi v prispevku Odnos do Boga v poeziji Jánosa Pilinszkega in Edvarda Kocbeka sopostavlja in primerja poezijo madžarskega in slo-venskega pesnika, dveh predstavnikov srednjeevropske veje eksistencialistič-ne književnosti, za katera je značilno močno krščansko-katoliško zaledje. Preverja, kako se v njunih pesmih, ki jih povezujejo eksistencialni nemiri, tesno-ba in negotovost in ki jih zaznamujejo tudi zgodovinska dogajanja dvajsetega stoletja, kaže odnos lirskega subjekta do Boga.Gergely Bakonyi v prispevku Re-cepcija sodobne slovenske književnosti v luči prevodov preverja stanje slovensko--madžarskih književnih stikov, zlasti v zadnjem desetletju. Avtor poudarja, da so stiki med madžarsko književnostjo in drugimi slovanskimi književnostmi močnejši od tistih s slovensko književ-nostjo. Izpostavlja odmevnejše prevode slovenskega leposlovja in opozarja, da je med bolje predstavljenimi in preva-janimi avtorji Drago Jančar. Zaključuje z željo in potrebo po novih kvalitetnih prevodih slovenskega leposlovja.Előd Dudás se v prispevku Pretekli časi v Martjanski pesmarici ukvarja z glagolom v najstarejši rokopisni pesma-rici prekmurskega slovstva. Preverja in ponazarja rabo sestavljenih in nesesta-vljenih preteklih časov – ob pretekliku in predpretekliku sta namreč prisotna še imperfekt in aorist, ki ju v kasnej-ših prekmurskih delih ne najdemo več. Avtor raziskuje tudi motivacijo za rabo v pesmarici prisotnih časov in pri tem nakazuje možne vplive knjižne kajkav-ščine.György Rágyanszki v prispevku János Fliszár in njegov slovensko-ma-džarski slovar predstavlja zanimivo slo-varopisno delo iz obdobja med obema vojnama (1922, predelana verzija 1942; obrnjena verzija 1943). Rokopisni slo-var vsebuje kar 50.000 iztočnic, med katerimi najdemo tudi številne leksi-kalne novotvorbe. Avtor opozarja, da je delo kljub nekaterim leksikografskim nedoslednostim še danes dragocen vir raziskovanja prekmurske leksike.Marija Bajzek Lukač v prispev-ku Razvoj besedilnih vrst in jezika pri prekmurskih evangeličanskih pisate-ljih 18. stoletja preverja, kakšen je bil razvoj knjižnega jezika in slovstva pri evangeličanih v Prekmurju. Izpostav-lja pestrost besedilnih vrst, ki smo ji priča v katekizmih in prevodu Nove zaveze (npr. molitve, pesmi, predgovori, razlage). Glede na jezikovno-vsebinsko analizo obravnavanih besedil se kaže ujemanje z besedili madžarskih evan-geličanov, vendar pa so opažene tudi številne izvirne rešitve.Ob prvi okrogli obletnici budimpeške slovenistike čestitamo organizacijske-mu odboru za odlično izpeljano konfe-renco, urednici pa za skrbno pripravljen zbornik s prispevki, ki jih med drugim odlikuje metodološka inovativnost, in-terdisciplinarnost in navajanje strokov-nih novosti, ki so zanimive tudi za širšo javnost. Budimpeški slovenistiki, ki je —  102  — Slavia Centralis 2/2017Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsdanes že prepoznavna po prodornih di-plomantih, magistrantih in doktorantih, obenem želimo uspešen razvoj tudi v prihodnje.Natalija Ulčniknatalija.ulcnik@um.siStojan Bračič, Mateja Petrovčič (Hg.): PartiKeln überall. DeutSch – Slowe-niSch – chineSich. Ljubljana, Znanstvena založba Filozofske fakul-tete, 2017, 134 str.O členkih kot jezikovnem pojavu in besedni vrsti se v jezikoslovju dolgo ni temeljito razpravljalo,1 v zadnjem času pa je to vseprisotno, vendar tudi mnogo-značno, spremenljivo, večfunkcijsko in zato tudi težje opisljivo besedje deležno večje pozornosti. Raziskave se nanašajo na slovnične, pomensko-pragmatične, slogovne, besediloslovne, jezikovno-didaktične, kontrastivne in translatolo-ške vidike členkov v različnih jezikih. Prav v germanističnem jezikoslovju so členki pogost raziskovalni predmet in od tod najbrž odločitev ljubljanske ger-manistike za izdajo publikacije, ki je v nadaljevanju na kratko predstavljena. Monografija je izšla kot 13. zvezek v zbirki Slovenske germanistične študije, ki jo od 2007 izdaja Oddelek za germa-nistiko z nederlandistiko in skandinavi-stiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Vsebuje sedem razprav o členkih v nemščini, slovenščini in ki-tajščini.Raziskovalci členkov, tj. izrazov kot so nem. aber, auch, bloß, doch, eben, einfach, etwa, schon, vielleicht, wohl ali slovenskih besed, kot so toda, sa-mo, pač, prav, enostavno, morda, že, mogoče, pač, so dokaj enotnega mne-nja o njihovi slovnični podobi. Členki so nepregibni, praviloma nenaglašeni deli stavka, ki samostojno ne opravljajo vloge stavčnega člena, zato se po njih ne moremo vprašati, ne da se jih npr. nadomestiti z zaimki, lahko pa s samo-stojnimi stavki. A. Žele (2014), avtorica slovarja slovenskih členkov, govori o »besedilni besedni vrsti«, ki sporočil-no in/ali razpoloženjsko dopolnjuje ali poudarja posamezne besede ali cele po-vedi.2 Številnim členkom pripisujemo lastnost, da izražajo govorčev odnos (oceno, sodbo, mnenje) do govorjenega oziroma do poslušalca in da izreke, v katerih se pojavljajo, na poseben način modificirajo in umeščajo v vsakokratne sporočanjske kontekste in položaje, zato jih lahko imamo za t. i. metapragmatič-na navodila (nem. metapragmatische Instruktionen). Gre za kontekstualno občutljive izraze (nem. kontextsensitiv), saj šele vsakokratni kontekst praviloma določa njihov pomen. Razvidno je to-rej, da gre za pomensko in pragmatič-no izjemno raznoliko in večfunkcijsko besedje, ki zahteva kompleksne razisko-valne pristope in jezikovne opise. Raz-prave v publikaciji, o kateri govorimo, se posvečajo rabi, pomenu in pragma-tiki členkov in pri tem v ozir jemljejo slovnične (predvsem skladenjske) po-sebnosti vsakokratnega opazovanega  1 Kratek zgodovinski pregled slovenističnega pojmovanja besedne vrste členek najdemo v magistrskem delu V. Perko z naslovom Poskus konstrukcijske analize členkov (2016). 2 Žele, A. (2014), Slovar slovenskih členkov. Ljubljana.

Slovenistika 10. Zbornik predavanj. Ur. Mária Bajzek Lukácsné: Budimpešta: ELTE BTK, Szláv Filológiai Tanszék. 230 str.

https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/880/827

Slovenistika 10. Zbornik predavanj. Ur. Mária Bajzek Lukácsné: Budimpešta: ELTE BTK, Szláv Filológiai Tanszék. 230 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

University of Maribor Press Journals