The article presents a monograph by Mihaela Koletnik, with which Slovene dialectology obtained a study of the dialect fund from the field of meaning farm in the Pannonian area.V prispevku je predstavljena monografija Mihaele Koletnik, s katero je slovenska dialektologija pridobila študijo o narečnem izraznem fondu iz pomenskega polja kmetija v panonskem prostoru

Jesenšek, Marko

Slovene

University of Maribor Press Journals

—  88  — Slavia Centralis 1/2016Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsnarave«, kakor je Iztok Geister naslovil svojo zbirko publicističnih esejev, bodo imeli največ upanja, če bodo sočasno tu-di protikapitalistični in usmerjeni proti vsem oblikam prevlade. Globalizirana korporativna moč, ki poblagovlja vsa-ko skupnost, delovno mesto, kulturni prostor in naravni habitat na planetu, zahteva zgolj en odgovor: idejo, vizijo in prakso popolne osvoboditve, ki pojmuje neenakost kot grožnjo življenju samemu – življenju zatiranih ljudi, bioloških vrst in ekosistemov – in se uresničuje kot boj za pravičnost za vse oblike življenja. Branislava VičarFilozofska fakulteta Univerze v Mariboru, branislava.vicar@um.siMIHAELA KOLETNIK: MED-JEZIKOVNI STIKI V BESEDJU IZ POMENSKEGA POLJA KME-TIJA V SLOVENSKOGORIŠKEM NAREČJU. Maribor: Filozofska fa-kulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2015. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 109). 350 str.Z najnovejšo monografijo Mihaele Ko-letnik je slovenska dialektologija pri-dobila študijo o narečnem izraznem fondu iz pomenskega polja kmetija v panonskem prostoru, s čimer želi av-torica prispevati k projektu predstavit­ve materialne in kulturne dediščine v slovenskih narečjih, katerega cilj je izdelava drugega zvezka Slovenskega lingvističnega atlasa.Narečno besedje za kmečko hišo, pro store in opremo v njej, gospodarska poslopja in kmečko dvorišče, kmečko orodje, kmečka opravila in drugo, tj. 232 komentiranih vprašanj, je zapisano v slovenski fonetični transkripciji ob upoštevanju fonetičnih zakonitosti po-sameznih slovenskogoriških govorov, komentirano, analizirano glede na izvor z namenom osvetliti pojave vnašanja tujih jezikovnih prvin v slovenskogori-ško narečje panonske narečne skupine, oblikovane v stičnem obmejnem prosto-ru, ter geolingvistično predstavljeno na 217 leksično­besedotvornih kartah. Do-kumentiranost in semantika zbranega besedja v starejših slovarjih (Murkovem /1833/, Pleteršnikovem /1894–1895/) in Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1998; 2014) ter njegova primerjava z besedjem v sosednjem prekmurskem in prleškem narečju pa dodatno osvetljuje-jo še zgodovino pojavljanja posamezne besede, opredeljujejo njeno razširjenost in opozarjajo na morebitne pomenske razlike.V monografiji, katere vsebina je podana sistematično in logično razčle-njena, predgovoru sledi uvodni del, v katerem avtorica osvetljuje: (1) razvoj slovenskega jezika in njegovih narečij na stičišču štirih velikih evropskih na-ravnogeografskih makroregij in štirih različnih jezikovnih in kulturnih po-dročij (slovansko, germansko, romansko in madžarsko) s posebnim poudarkom na narečnem izraznem fondu v panon-skem prostoru, kjer se je zaradi različnih zgodovinskih okoliščin ohranilo veliko arhaizmov; praslovanski besedni zaklad se je ohranil zlasti na tistih področjih, kjer je že praslovanščina ustvarila ustre-zen besedni fond, dejavnost pa, ki jo ta fond označuje, se v stoletjih ni mnogo spremenila (poljedelstvo, živinoreja, favna), pri zunanji in notranji ureditvi človeškega bivališča pa jezik že ni več tako samostojen, kar je zaradi napredka —  89  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsv nastanitveni kulturi od praslovanskih časov pa do danes povsem razumljivo; (2) slovenskogoriško narečje, katerega umeščenost v panonsko narečno skupino na sinhroni in diahroni ravni s skupnim izhodiščnim severnoštajerskim in pa-nonskim samoglasniškim sestavom ter z enakimi starejšimi in že različnimi mlaj-šimi vokalnimi razvoji, je Koletnikova utemeljila v znanstveni monografiji Slo-venskogoriško narečje, tukaj pa s fono-loškima opisoma velškega in negovskega govora ponazarja njegovo glasoslovno podobo, ki kaže, da vzhodno slovensko-goriško podnarečje ohranja kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkum-flektiranimi in akutiranimi samoglasni-ki (enako tudi prekmurščina, vzhodno in srednje prleško narečje, vzhodno in srednje haloško narečje), v zahodnem slovenskogoriškem podnarečju pa so se stari skrajšani in novoakutirani kratki samoglasniki podaljšali, vendar pozneje kot v osrednjih slovenskih narečjih, zato so se dolgi cirkumflektirani in akutira-ni dolgi samoglasniki razvijali drugače kot akutirani; zaradi podaljšanja krat-kih samoglasnikov je danes ohranjeno le kakovostno nasprotje, vzpostavljeno pa je novo: enoglasnik proti dvoglasniku; (3) raziskovalne točke in potek raziska-ve – narečno gradivo, zbrano med leti 1993–2004, je bilo dopolnjeno in pre-verjeno na terenu med letoma 2012 in 2014 v dvanajstih raziskovalnih točkah, izbranih tako, da krijejo ozemlje, ki je z dialektološkega vidika homogena celota; zahodno slovenskogoriško podnarečje je namreč v raziskovalni mreži za Sloven-ski lingvistični atlas zastopano s štirimi točkami (T363–T366), vzhodno podna-rečje pa samo z dvema (T367 in T368), kar ga, čeprav se obe podnarečji govorita na približno enako velikem ozemlju, po-stavlja v podrejen položaj; (4) kartiranje jezikovnih podatkov, pri čemer avtorica sledili metodi kartiranja v Slovenskem lingvističnem atlasu 1 (2011); (5) v mo-nografijo zajeta vprašanja iz Vprašalnice SLA, razvrščena v sklop kmečka hiša (prostori, oprema, gospodarska poslopja, kmetija) s sto vprašanji in sklop kmečko orodje, kmečka opravila in drugo s sto dvaintridesetimi vprašanji.Osrednji del monografije prinaša v Pesnici pri Mariboru, v Šentilju v Slovenskih goricah, na Zgornji Velki, na Zgornji Ščavnici, na Kremberku, v Spodnji Voličini, pri Sveti Trojici v Slo-venskih goricah, pri Benediktu v Slo-venskih goricah, pri Negovi, v Spodnjih Ivanjcih, v Črešnjevcih in v Radencih zbrano gradivo z razširjenostjo, s po-menom in izvorom leksemov. Narečno gradivo je natančno kartografirano oz. geolingvistično predstavljeno na leksič-no­besedotvornih kartah, osvetljeni so tujejezični vplivi v slovenskogoriški lek siki, njena dokumentiranost v slovar-jih in razširjenost v sosednjih panonskih narečjih. Avtorica ugotavlja, da besedje za kmečko hišo izkazuje za 17 % več ji delež prevzetih besed kot besedje za kmečko orodje, kmečka opravila in dru-go ter da je med prevzetimi besedami največ germanizmov, in sicer kar osem-deset odstotkov, kar nazorno kaže naj-večjo stopnjo intenzivnosti jezikovnega stika panonskega slovenskogoriš kega narečja s sosednjim germanskim jezi-kovnim področjem. Najstarejših ger-manskih izposojenk, v slovenščino pre-vzetih do 12. stoletja, se danes skorajda ne zavedamo več (hiša, deska), mlado prevzeto besedje, ki se je v narečja širilo zlasti v zadnjih stoletjih, pa v knjižni je-zik ni bilo sprejeto (npr. bint, cimerača, flašter, hamer, špajza, štil, virt itd.). Na-rečno besedje za kmečko hišo, kmečko orodje in kmečka opravila je zajeto v vseh obravnavanih slovarjih, še posebej bogato pa je v Pleteršnikovem slovarju, —  90  — Slavia Centralis 1/2016Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportski beleži največ leksemov (254) od tukaj zbranih (414).Primerjava narečnega gradiva z isto-vrstnim besedjem v sosednjem panon-skem prleškem in prekmurskem narečju, s čimer je omogočen vpogled v njiho-vo razširjenost v panonskem narečnem prostoru in opozorjeno na morebitne pomenske razlike med obravnavanimi narečji, kaže, da je v monografiji zbrana panonska leksika dokaj pestra, pestrost zapisanih poimenovanj pa povečujeta še njihova izgovorna raznolikost ter tu in tam oblikovna neenotnost, a dovolj enotna za možnost izrisa posameznih arealov, ki jih tvorijo leksemi. Avtori-ca svoje delo zaključuje z ugotovitvijo, da narečno slovenskogoriško besedje, ki poimenuje slovensko kmečko hišo, prostore in opremo v njej, gospodarska poslopja in kmečko dvorišče, kmečka opravila in orodje, pri srednji in mlajši generaciji govorcev hitro tone v pozabo, in z željo, da naj njegova predstavitev predstavlja droben, a pomemben prispe-vek k ohranjanju slovenske jezikovne kulturne dediščine.Monografija, za katero je značilno umirjeno in trezno razmišljanje ter sis-tematično poglabljanje v jezikoslovno misel, je zahtevno delo, ki pomeni po-membno obogatitev slovenskega jeziko-slovja in predstavlja dragocen prispevek v zakladnico narečjeslovnega vedenja.Marko Jesenšek Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru marko.jesensek@um.siSIMONA PULKO IN MELITA ZEMLJAK JONTES: SLOVEN-SKO ALI KNJIŽNO – KAKO JE PRAV? Maribor: Aristej, Slavistično društvo Maribor, 2015. 152 str.Humanistična in družboslovna zbirka Dialogi založbe Aristej je bogatejša za znanstveno monografijo dr. Simone Pulko, jezikoslovke, docentke za didak-tiko slovenskega jezika in književnosti, in dr. Melite Zemljak Jontes, jezikoslov-ke dialektologinje, izredne profesorice za slovenski jezik. Soizdajatelj je Slavi-stično društvo Maribor, katerega članici sta avtorici. Obe sta predavateljici na Oddelku za slovanske jezike in književ-nosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Monografija prinaša sodob-ne ugotovitve s področja jezikoslovja na osi med knjižnim in neknjižnim pri jezikovni rabi mladostnikov.Naslov Slovensko ali knjižno – kako je prav? provokativno nagovarja bral-ca, saj današnji odnos do slovenskega jezika (ne le kot materinščine) mnogo-krat pušča vnemar tako slovensko kot knjižno. Odnos govorcev do jezika se spreminja, prav tako jezikoslovcev, ki ugotavljajo, da se negativna konotacija, vezana na neknjižni jezik, v zadnjih dvajsetih letih spreminja. V ospredje – v različnih sporazumevalnih okoliščinah in govornih položajih – stopajo neknjiž­ne zvrsti, dvigujejo se na raven, enako-vredno knjižnemu jeziku. Monografija prinaša ugotovitve skoraj desetletnega dela (od 2007), in sicer predstavlja pre-sek narečjeslovnih raziskovanj in pre-gleda didaktičnih vidikov poučevanja jezika v različnih programih državnega institucionalnega izobraževanja. Avto-rici sta predstavili, kot tudi v Uvodu navajata sami, narečje kot izhodišče govornega in pisnega (po)ustvarjanja mladostnikov, pri čemer sta za analizo 

MIHAELA KOLETNIK: MEDJEZIKOVNI STIKI V BESEDJU IZ POMENSKEGA POLJA KMETIJA V SLOVENSKOGORIŠKEM NAREČJU: Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2015. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 109). 350 str.

https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/836/782

MIHAELA KOLETNIK: MEDJEZIKOVNI STIKI V BESEDJU IZ POMENSKEGA POLJA KMETIJA V SLOVENSKOGORIŠKEM NAREČJU: Maribor: Filozofska fakulteta, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti, 2015. (Mednarodna knjižna zbirka Zora, 109). 350 str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

University of Maribor Press Journals