The author reports on the course of the 5th International Conference CADAAD (Critical Approaches to Discourse Analysis across Disciplines), which took place at the Eötvös Loránd University (ELTE) in Budapest.Avtorica poroča o poteku 5. mednarodne konference&nbsp;CADAAD (Critical Approaches to Discourse Analysis across Disciplines), ki se je odvijala na Univerzi Eötvösa Loránda (ELTE) v Budimpešti

Vičar, Branislava

Slovene

University of Maribor Press Journals

—  154  — Slavia Centralis 2/2014Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportscionalističnim ali konstruktivističnim pristopom idr. Vsebinsko širok nabor razprav o vidikih jezikoslovnega razi-skovanja se torej logično zaključi s prika-zom nekaterih teoretskih in metodoloških perspektiv, ki zaznamujejo sodobno (ne le germanistično) jezikoslovje.Kot vidimo, so posamezne razprave vsebinsko zaključene celote, ki se nana-šajo na tradicionalne raziskovalne vidi-ke, npr. na temeljna vprašanja slovnice (glasoslovja, oblikoslovja, skladnje) in zgodovine jezika, v enaki meri pa zade-vajo tudi novejša polja jezikoslovne pre-soje, npr. leksikalno semantiko in prag-matične učinke jezikovnega delovanja, spregledana pa niso niti psihološko mo-tivirana vprašanja o spoznavnih zmož-nostih in kognitivnih vlogah vsakega ži-vega jezika. Le mestoma so posamezne vsebine vezane na posebnosti nemškega jezika; večina jih je univerzalnejše na-rave, zaradi česar so prenosljive tudi na druge jezike. S tem se pomembno razširi krog potencialnih bralcev, ki se bodo ob pozornem branju seznanili s ključnimi vidiki jezikoslovne vede. V tem oziru se lahko strinjamo z avtorjema, ki v Uvodu zapišeta, da delo v celoti nudi pregled bistvenih polj jezikoslovnega razisko-vanja, posamezna poglavja pa so hkrati osnova za poglobljenejši študij izbrane tematike. Monografijo zaznamuje živ, večinoma zlahka razumljiv, mestoma pa tudi zabaven slog pisanja, zaradi česar je upati, da bo deležna širšega zanimanja predvsem pri mlajših bralcih.Vida JesenšekUniverza v Mariboru vida.jesensek@um.siPETA MEDNARODNA KONFE-RENCA CADAAD V BUDIMPEŠTIMed 1. in 3. septembrom 2014 se je na Univerzi Eötvösa Loránda (ELTE) v Budimpešti odvijala peta mednarodna konferenca Critical Approaches to Dis-course Analysis across Disciplines (CA-DAAD). Konference CADAAD se odvijajo na dve leti in so doslej potekale v Veliki Britaniji (prva in druga), na Poljskem (tretja) in Portugalskem (četrta). Namen konferenc je promocija novih usmeri-tev in razvojev v meddis ciplinarnem kritičnem diskurzivnem raziskovanju. Konference reflektirajo raznovrstnost tem in pristopov znotraj kritičnih dis-kurzivnih študij in povezujejo področja humanističnih, družbenih in kognitivnih znanosti, kot so sociolingvistika, multi-modalnost, medijske in komunikacijske študije, funkcijsko jezikoslovje, kogni-tivno jezikoslovje, pragmatika in argu-mentacijska teorija, politična znanost idr. Poudarek CADAAD 2014 je bil na kritični refleksiji družbenih sprememb, s katerimi se trenutno soočamo v Evropi. V plenarnih predavanjih je nastopilo pet uglednih znanstvenikov in znanstve-nic: Ruth Wodak (Univerza Lancaster), ena od petih akademikov,1 ki so na ne-formalnem srečanju v Amsterdamu l. 1992 konstituirali temelje kritične dis-kurzivne analize (KDA) kot akademske paradigme, danes raziskovalka teoretič-nih prostopov k diskurzivnim študijam, identitetnih politik, jezika v politiki/in politike idr., Lilie Chouliaraki (Lon-donska šola za ekonomijo), analitičarka javnega diskurza, zlasti povezave med mediacijo, družbeno akcijo in kozmopo- 1 Udeleženci Teun van Dijk, Gunther Kress, Theo van Leeuwen, Norman Fairclough in Ruth Wodak so na srečanju poudarili pomen kritičnih analiz jezikovne rabe v institucionalnih in medosebnih okoljih za študij medsebojne povezanosti med diskurzom in družbo ter oblikovanje družbene zavesti.—  155  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportslitskim državljanstvom,2 Crispin Thur-low (Univerza Bern), analitik simbolne neenakosti v turističnem diskurzu in dis-kurzu novih medijev, Theo van Leeuwen (Univerza Južne Danske), avtor števil-nih monografij in znanstvenih razprav s področja diskurzivne analize, vizualne komunikacije in multimodalnosti, si-cer pa prav tako eden od utemeljiteljev KDA, in Andreas Musolff (Univerza Vzhodne Anglije), raziskovalec med-kulturne komunikacije, v zadnjem času znan zlasti po medkulturnih primerjavah rabe metafor. Ruth Wodak je v predava-nju z naslovom The ‘Language of Walls’ – Resemiotizing Identity and Border Politics z diskurzivno-historične per-spektive analizirala globalne in glokalne razvoje glede na imigracijske politike v Evropi, zlasti glede na nedavne volitve v Evropski parlament maja 2014. Osre-dinila se je na diskurzivno konstrukcijo nacionalnih in transnacionalnih identitet in z njimi povezane ‘politike mej’. Iz-postavila je povezavo med konstrukcijo (i)migranta kot ‘postmodernega tujca’ in globalno finančno krizo in krizo kapita-listične države blaginje. Lilie Chouliara-ki je nastopila s predavanjem Post-hu-manitarianism: The discursive politics of contemporary solidarity, v katerem je obravnavala zgodovinske spremem-be v diskurzu solidarnosti v okviru po-lja človekovih pravic in humanitarne komunikacije. Predstavila je tipologijo diskurzov solidarnosti, prevladujočih v zadnjih 50 letih, posebno pozornost pa je namenila vzniku novih diskurzov, ki jih je poimenovala ‘posthumanitarni diskurzi’, in njihovim moralnim in po-litičnim implikacijam. Crispin Thurlow je v predavanju Word-things and space--sounds: The synaesthetic rhetorics of luxury analiziral elitistične diskurze in pokazal, kako nas s prehajanjem med modalnostmi zavajajo, in to ne glede na naše blagostanje in moč. Pokazal je na vlogo uporabe oznak, kot so ‘elitno’, ‘luksuzno’ ipd., za vzpostavljanje sta-tusa. Theo van Leeuwen je predavanje Multimodal Legitimation utemeljil na svojem predhodnem delu na področju sistemsko-funkcijske analize legitimi-zacije v diskurzu in ga usmeril v prei-skovanje vrst legitimizacije, ki se lahko uresničujejo vizualno in glasbeno, kakor tudi v preiskovanje možnosti ter učinkov kombinacij vizualnih in/ali glasbenih legitimizacij v multimodalnih žanrih (npr. legitimizacija vojne, kakor se re-alizira v televizijskih novicah, filmih in računalniških vojnih igricah). Plenarna zasedanja je sklenil Andreas Musolff s predavanjem Critical linguistic analysis of intercultural communication: Me-taphors as »false friends«? Musolff se je po pregledu obstoječih raziskav med-kulturne variacije metafor osredinil na pojav, ki ga imenuje metofore ‘lažni pri-jatelj’ (angl. ‘false-friend’ metaphors), tj. na navidezno identična mapiranja, ki lahko v medkulturni komunikaciji vodi-jo do napačnih razumevanj. Primere je črpal iz raziskovanja variacije metafor, študij ogroženih jezikov in raziskovanja angleščine kot lingue france. Splošne sekcije so pokrivale nasle-dnje teme: politični diskurz, identitetne politike, diskurzi neenakosti, diskrimi-nacije in drugosti, moč, ideologija in dominanca v institucionalnem diskur-zu, izobraževalni diskurzi, mediji, kriza, poslovna komunikacija, jezik in pravo, diskurzi EU, teorija, multimodalnost,  2 V analizi humanitarne komunikacije je znana po citatu: »Ali so zvezdniki najboljši glas za te, ki trpijo?«—  156  — Slavia Centralis 2/2014Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportsoglaševanje, diskurz zdravja, okoljski diskurzi, neoliberalizem, diskurzi vojne in terorizma. Vsak dan je vzporedno potekalo 8−10 splošnih sekcij, v njih pa je prispevke predstavilo skupno ok. 250 referentov in referentk. V program je bilo uvrščenih tudi pet prispevkov slovenskih avtoric in avtorjev. Tematiko moči, ideologije in dominance v insti-tucionalnem diskurzu so zastopale Ana Tominc (Univerza kraljice Margarete) s prispevkom o kulinaričnem diskurzu in globalizaciji, v katerem je s primerja-njem in kontrastiranjem vzorcev besedil iz kuharskih knjig dveh obdobij (pred letom 1990 in po letu 2000) pokazala na diskurzivno transformacijo kulina-ričnega diskurza kot učinek globalnih življenjskostilnih diskurzov, ter Andre-ja Vezovnik (Univerza v Ljubljani) in Tanja Kamin (Univerza v Ljubljani), ki sta preiskovali razmerje med direk-tivami prehranjevanja in sprememba-mi v slovenski nacionalni identiteti v slovenskem socialističnem in zgodnjem postsocialističnem obdobju (med letoma 1949 in 1991). Izobraževalne diskurze je s prispevkom o pojmovanju ‘Evrope’ v slovenskih osnovnošolskih učbeni-kih za zgodovino, geografijo in drža-vljansko vzgojo zastopala Janja Žmavc (Univerza na Primorskem) in pokazala na vlogo izo braževalnega diskurza pri potrjevanju, legitimizaciji in naturali-zaciji prevladujočih ideoloških pojmo-vanj ‘Evrope’, ‘Evropejcev’ in ‘evrop-skih vrednot’. Krištof Savski (Univerza Lancaster) je pokrival tematiko jezika in prava in z diskurzivno-historičnim pristopom h KDA obravnaval slovensko jezikovno politiko z osredinjenostjo na Resolucijo o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018. Branisla-va Vičar (Univerza v Mariboru) je za medijsko sekcijo pripravila prispevek o konstruiranju strahu pred rjavimi med-vedi in Romi v slovenskem medijskem diskurzu in v njem pokazala na komple-mentarnost rasisitične, speciesisitične in nacionalistične ideologije.Konferenca je omogočila tudi sodelo-vanje v panel diskusijah. Organiziranih je bilo šest panelov. Prvi panel je bil namenjen preiskovanju novih razvojev v kritičnem raziskovanju (novih) medij-skih diskurzov v evropskih televizijskih, tiskanih in novih medijih. Prispevki pa-nela so obravnavali diskurze finančne in ekonomske krize v Evropi, referendum o škotski neodvisnosti, nacionalne iden-titete in identitete EU. Največ zanima-nja je vzbudil drugi panel, ki je ponu-dil možnost predstavitve novih teorij, konceptov in interpretativnih okvirov v kritičnih diskurzivnih študijah. Glede na inherentno pluralnost kritičnih diskur-zivnih študij se ni pričakovalo splošnih sugestij, ampak je bil panel odprt za raz-lične perspektive, ki ustrezajo družbeni, politični in ekonomski dinamiki, kakor tudi najnovejšim razvojem v družbeni teoriji in družbenem raziskovanju. Tretji panel je izpostavil metodološke izzive v politični diksurzivni analizi. Med števil-nimi vprašanji je obravnaval tudi vpra-šanje specifičnosti politične diskurziv-ne analize glede diskurzivno analizo v družbenih znanosti na splošno ter vpra-šanje pridobitev diskurzivnih analitičnih pristopov za politično znanost in prido-bitev konvencionalne politične znano-sti za diskurzivno analizo. Cilj četrtega panela je bil preiskovanje prepričevanja kot retoričnega fenomena, tako s funk-cijskih kot kognitivnih perspektiv. Refe-rentke in referenti so napovedali premik od ločenih nivojev analize (funkcijski, kognitivni nivo) k sinergiji. Peti panel je obravnaval široko področje glasbe in diskurza z različnih kritično-analitič-nih perspektiv. Prispevki so raziskovali diskurze v glasbi na področjih, kot so —  157  —Ocene, zapiski, poročila – Reviews, Notes, Reportspopularna glasba, glasba in oglaševanje, glasba in identiteta, glasba in zatiranje, glasba in subverzija idr. Cilj šestega pa-nela je bil preiskovanje jezika krize s pomočjo orodij kognitivne lingvistike. Panel se je osredinil na vlogo metafor in metonimij pri iskanju rešitve iz kriznih situacij. Predmet analize so bili diskurzi različnih vrst kriznih situacij (osebna, psihološka, čustvena, ekonomska itd.). Posebna pozornost je bila namenjena kognitivni analizi orodij, uporabljenih za strukturiranje predhodno nestruktu-rirane izkušnje: same krize. CADAAD 2014 je pospremila tudi okrogla miza, ki je bila organizirana prvi dan srečanja. Na okrogli mizi so nastopili vodilni madžarski in medna-rodni raziskovalci in raziskovalke ter aktivisti in aktivistke za državljanske pravice. Razprava je tekla o kritičnih perspektivah sodobnih razvojev na Ma-džarskem. Cilji pete mednarodne konference CADAAD so sledili trenutni družbeno--politični dinamiki v smislu težnje po oblikovanju novih usmeritev za kritič-ne diskurzivne študije in analize, saj je usmerjenost na tekoče družbene spre-membe v kritičnem raziskovanju neiz-ogibna. Konferenca je spodbujala med-disciplinarni dialog in kritične diskusije o teoretičnih in metodoloških izzivih, s katerimi se trenutno sooča KDA. Ponov-ni razmislek o teoretičnem in koncep-tualnem aparatu kritičnih diskurzivnih študij je, kot so se strinjali udeleženci in udeleženke, nujen za analizo razmerja med finančno in ekonomsko krizo ter di-namiko diskurzivnih praks, za krepitev družbene relevantnosti KDA in promo-cijo družbene pravičnosti. Branislava VičarUniverza v Mariboru Branislava.vicar@um.si

PETA MEDNARODNA KONFERENCA CADAAD V BUDIMPEŠTI

https://journals.um.si/index.php/slaviacentralis/article/download/798/743

PETA MEDNARODNA KONFERENCA CADAAD V BUDIMPEŠTI

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

University of Maribor Press Journals