The main objective of this paper was to holistically describe the occurrence of most important crop taxa found in different archaeological Iron Age sites in two selected biogeographical regions of Central Europe; in the Alpine and the Dinaric mountains. This study also links the known results of research about the ecological-biogeographical conditions in the Central Europe during the Iron Age time with the papers that include archaeobotanical data of the selected European landscapes as well. It is evident that many factors played crucial roles in the domestication process of many different plant taxa. This study showed that both the Alpine and the Dinaric region of Europe show similar ecological conditions for successfully growing important legumes and cereal taxa. The percentage of found cereal taxa is higher in the Dinaric region as it is in the Alps. In most archaeological sites in the Dinaric mountains, there were no evidence of the productionof pulses at all. However, if comparing the whole repertoire of cultivated plant taxa in the Iron Age epoch in both studied regions, one can conclude that there is not much difference in the number of cultivated planted taxa in the Iron Age epoch.Poljedelstvo v obdobju železne dobe na območju Alp in Dinarskega gorstva Srednje Evrope; pojavljanje in razširjenost pomembnejših vrst poljščin. V delu so zbrani arheobotanični popisi rastlinskih makroostankov, najdenih v arheoloških grobiščih iz dveh evropskih biogeografskih regij – Alp in Dinaridov srednje Evrope. Glavni namen preglednega članka je predstaviti najpomembnejše kulturne rastline, ki jih je človek gojil v omenjenih regijah v času železne dobe ter rezultate primerjati med regijami. Delo vsebinsko povezuje ekološko-biogeografske parametre v posamezni regiji s pojavnostjo izbranih oziroma opazovanih vrst poljščin. Evidentno je, da so imeli tekom procesa domestikacije številnih vrst poljščin na območju srednje Evrope pomembno vlogo številni ekološki dejavniki, ki so prispevali k nastanku ti. ekoloških tipov posameznih vrst poljščin; ki uspevajo v tem prostoru še danes. Delo nazorno nakazuje na podobne ekološko-biogeografske značilnosti obeh preučevanih regij; odstotek gojenih vrst žit (v primerjavi z drugimi vrstami poljščin) v času železne dobe je bil na prostoru Dinaridov višji kakor v Alpskem svetu. Na istem območju prav tako nismo našli dokazov oziroma podatkov o gojenju stročnic. Rezultati študije kažejo, da je bilo število gojenih vrst poljščin v obdobju železne dobe v obeh regijah primerljivo
