University of Maribor, Faculty of Law, University Press
Doi
Abstract
The right to be forgotten is not the right to a “perfect” past, but provides some control over one\u27s personal information on the Internet under certain conditions. Its content and scope cannot be defined precisely, but its essence is undoubtedly the individual\u27s entitlement, based primarily on the right to respect one\u27s private and family life, to request erasure of personal data or information on the basis of which an individual can be identified against any controller. The right to be forgotten is a legal concept still at the beginning of its development, and case law will have to play a decisive role in shaping its content. An important limitation on the right to be forgotten is the passive aspect of the right to freedom of expression. Therefore, in the case of media contributions, the restriction on the exercise of the right to be forgotten is justified by particularly strong, substantiated reasons. In resolving the conflict between the right to be forgotten and the freedom of media expression, it is necessary to proceed from criteria which, regarding the conflict between Articles 8 and 10 of the ECHR were set up by the ECtHR.Pravica do pozabe in mediji. Pravica do pozabe ni pravica do "popolne" preteklosti, ampak omogoča določen nadzor nad osebnimi podatki na internetu pod določenimi pogoji. Njene vsebine in obsega ni mogoče natančno določiti, a njegovo bistvo je nedvomno posameznikova pravica, ki temelji predvsem na pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, zahtevati izbris osebnih podatkov ali podatkov, na podlagi katerih se lahko posameznik identificira kateri koli krmilnik. Pravica do pozabe je pravni koncept, ki je še na začetku svojega razvoja, sodna praksa pa bo morala odločilno vlogo pri oblikovanju njegove vsebine. Pomembna omejitev pravice biti pozabljen je pasivni vidik pravice do svobode izražanja. Zato je v primeru medijskih prispevkov omejevanje uveljavljanja pravice do pozabe upravičeno s posebno močnimi, utemeljenimi razlogi. Pri reševanju spora med pravico do pozabe in svobodo izražanja medijev je treba izhajati iz meril, ki jih je glede spora med členoma 8 in 10 EKČP postavila ESČP