V dobi hitre digitalizacije in naraščajoče uporabe umetne inteligence v zdravstvenem sektorju postajata varnost občutljivih podatkov in zanesljivost informacijskih sistemov ključnega pomena. Osrednja tema prispevka je pravni okvir kibernetske varnosti zdravstvenega sistema Republike Slovenije s poudarkom na posameznih aktih EU in RS: direktivi NIS-2, ZVOP-2 ter Uredbi GDPR, ZInfV, Aktu o kibernetski varnosti in Aktu o kibernetski odpornosti. Poleg poznavanja konceptov kibernetske varnosti in umetne inteligence vse večjo pozornost zbujajo etične dileme kot posledica hitrega razvoja digitalizacije v zdravstvu. Z vse večjo stopnjo integracije digitalnih sistemov v vsakdanje življenje je treba ugotoviti prednosti in ranljivosti trenutnega pravnega okvira, opozoriti na posledice morebitnega vdora ter ponuditi priporočila za nadaljnje izboljšave zakonodaje. Kot ključno je mogoče izpostaviti, da lahko le celovit in dinamičen pravni okvir zadostno zaščiti podatke in zagotovi varnost v hitro spreminjajočem se digitalnem okolju
