Založba Univerze v Ljubljani / University of Ljubljana Press, Slovenia
Doi
Abstract
Reading the novels of Ivan Cankar can be made easier and more profound by knowing the important categories that I analysed in my study: unfinished reading, individualism and solitude, the image of genius, and the philosophical and aesthetic elements of Cankar’s novelistic poetics. The connection between individualism and solitude is revealed in Cankar’s novels (most notably in Tujci, Novo življenje and Milan in Milena) by a special kind of this called noble individualism, which in most novels is also intertwined with the demand for equality and the introduction of autobiographical elements. These are present in all of Cankar’s novels, but most often in Tujci, Na klancu, Hiša Marije Pomočnice, and Novo življenje, in which the invincible solitude of modern man is sometimes also connected with the image of genius. The categories analysed are expressed using various philosophical and aesthetic elements: Platonic dialogue, the lightness of the philosophical system, scenarization, lyricism, essayization, satire and irony. The author’s novels are not only about a wide range of central themes, universal even today, but also about stylistic openness and polysemous stylization, which allows for new readings to always occur.Branje desetih romanov Ivana Cankarja lahko olajšamo in poglobimo s poznavanjem pomembnih kategorij, ki sem jih analizirala v svoji študiji: nedokončna prebranost, individualizem in samota, podoba genija, filozofske in estetske prvine Cankarjeve romaneskne poetike. Povezanost individualizma in samote odkrije v Cankarjevih romanih (najbolj zgoščeno v Tujcih, Novem življenju in Milanu in Mileni) posebno različico, imenovano plemeniti individualizem, ki se v večini romanov preplete tudi z zahtevo po enakopravnosti in vnosu avtobiografskih prvin. Te so prisotne v vseh Cankarjevih romanih; največji delež pa je zaznamoval romane Tujci, Na klancu, Hiša Marije Pomočnice, Novo življenje, v katerih je nepremagljiva samota modernega človeka mestoma povezana tudi s podobo genija. Analizirane kategorije so izvirno ubesedene z različnimi filozofskimi in estetskimi prvinami: platonski dialog, zračnost filozofskega sistema, scenarizacija, lirizacija, esejizacija, satira in ironija. V avtorjevih romanih ne gre samo za širok razpon osrednjih tem, univerzalnih še danes, ampak tudi za slogovno nezamejenost in večpomensko stilizacijo, ki omogoča vedno nova branja