Založba Univerze v Ljubljani / University of Ljubljana Press, Slovenia
Doi
Abstract
V prispevku pregledno orišemo glavne zgodovinske razvojne tendence slovaščine v odnosu do divergence in konvergence s češčino, kar je tesno povezano z vprašanjem jezikovnega purizma. Težišče tega orisa temelji na kratkem preglednem opisu najnovejšega stanja tega razvoja po razpadu Češkoslovaške in nastanku Slovaške kot samostojne države. Kljub novonastali situaciji in pričakovani divergenci, postopnemu oddaljevanju obeh jezikov, po naših opažanjih v rabi slovaščine paradoksalno prihaja do konvergence s češčino kot posledica asimetričnosti vzajemnih vplivov slovaščine in češčine v ekonomskem, izobraževalnem in zlasti medijskem prostoru. Deloma je to rezultat očitnih jezikovnih napak. Rezultat enosmernega prekomernega transferja v drug jezik je ekstralingvalni jezikovni hibrid kot denimo denglisch, spanglish idr. Na primerih iz sodobnega živega sporazumevanja poskušamo s pomočjo empiričnega opazovanja in deloma člankov in internetnih diskusij uglednih slovaških tiskanih medijev pokazati nespregledljiv proces hibridizacije slovaščine v rabi s češčino na zvočni, oblikoslovni, besedotvorni, skladenjski, leksikalni in leksikalno-semantični ravni kot primer novodobne češkoslovaščine.In this paper we outline the main historical development trends of Slovak in relation to the divergence and convergence with Czech, which is closely related to the issue of linguistic purism. The focus of this outline is based on a brief overview of the most recent state of this development after the dissolution of Czechoslovakia and the emergence of Slovakia as a sovereign state. Despite the new situation and the expectations of divergence, with a gradual distancing of the two languages, our observations suggest that in actual use – and as a result of the asymmetry of the mutual influences of Slovak and Czech in the economic, educational and especially media spheres – Slovak is paradoxically converging with Czech, although partly as a result of interference based on obvious linguistic errors. Using a few examples from contemporary live communication, as a result of empirical observation and partly from internet discussions of prominent Slovak print media, we try to show the untransparent process of hybridisation of Slovak with Czech at the sound, vocabulary, word-formation, lexical and semantic and stylistic levels
