Podgornik, Vesna

English

ULPress Journals

Andragoška spoznanja/Studies in Adult Education and Learning, 2025, 31(1), 165-168DOI: https://doi.org/10.4312/as/22008 Poročila, odmevi, oceneOD INDIVIDUALIZMA K SKUPNOSTI:  JE TO ŠE IZZIV?Na Oddelku za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (FF UL) smo tudi v študijskem letu 2024/25 organizirali Pedagoško-andragoške dneve (PAD). Letošnja izvedba PAD z naslovom Od individualizma k skupnosti: je to še izziv? je bila že 42. izvedba tega vsakoletnega tradicionalnega dogodka za naše alumne. PAD sta s svojim pozdravnim nagovorom odprla prodekan FF UL dr. Matej Hriberšek in predstojnica Oddelka za pedagogiko in andragogiko dr. Monika Govekar Okoliš. Osrednja tema PAD je bilo ustvarjanje vključujočih skupnosti za skupno učenje in ka-kovostno življenje. Osredotočili smo se na to, kako delujejo različne skupnosti, kakšna je pri tem vloga pedagoških in andragoških delavcev, kako v raznolikih skupnostih doseči medsebojno povezanost, razumevanje in spoštovanje ter skupno učenje. V okviru PAD 2025 so se zvrstila tri plenarna predavanja, v sklopu katerih smo obravna-vali različne učne skupnosti. Prvo predavanje z naslovom Vloga in sodobni izzivi razred­nikov pri nas in v tujini so imele dr. Jana Kalin, Nina Kristl in dr. Klara Skubic Ermenc s FF UL, ki so vlogo razrednika v šolski oddelčni skupnosti opisale kot kompleksno in vse bolj zahtevno. Razredništvo je postalo ena od učiteljskih vlog, ki jo lahko opredelimo kot obliko pedagoškega vodenja oddelka skozi izobraževalni program v daljšem obdobju. Avtorice so predstavile vloge razrednikov v nekaj izbranih državah in jih primerjale z vlogo razrednikov v Sloveniji. Podobno kot pri nas je razrednik razumljen v večini evrop-skih držav, ki sodijo v tako imenovano kontinentalno evropsko pedagoško tradicijo (zlasti germanske, slovanske, skandinavske države). V teh državah ima razrednik pomembno vzgojno funkcijo, vodenje oddelka pa prinese tudi več administrativnih odgovornosti ter koordinacijskih in organizacijskih nalog. Avtorice so predstavile še nekatere ugotovitve nacionalne evalvacijske študije Analiza vlog in potreb razrednikov pri vodenju vzgojno­izo­braževalnega dela v osnovni in srednji šoli, ki jo izvaja Oddelek za pedagogiko in andrago-giko med letoma 2023 in 2025. Preliminarni rezultati kažejo, da tudi slovenski razredniki vidijo svojo vlogo v vzgoji, koordinaciji in administraciji. V okviru vzgoje poudarjajo kom-pleksne odnose s starši in veliko raznolikost učne populacije, v okviru koordinacije posta-vljajo v ospredje povezovalno vlogo in usklajevanje ter vodenje dejavnosti, ki so povezane s podporo učencem in dijakom z različnimi statusi. Administrativne obremenitve pa se krepijo zaradi normiranosti našega vzgojno-izobraževalnega sistema.Sledilo je predavanje dr. Mete Furlan s FF UL in Ljudske univerze v Ajdovščini z naslovom Medgeneracijsko učenje: temelj za povezovanje skupnosti. Avtorica je v svojem predavanju 166 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA/STUDIES IN ADULT EDUCATION AND LEARNING 1/2025poudarila, da medgeneracijski programi slonijo na dveh temeljnih predpostavkah, in sicer (1) da se človek vse življenje razvija in spreminja ter (2) da so za skupno življenje odgo-vorne vse generacije. Medgeneracijski programi zajemajo načrtovane dejavnosti, ki na-merno povežejo ljudi različnih generacij, da izmenjujejo svoje izkušnje. Medgeneracijsko izobraževanje je praksa, ki združuje ljudi različnih starosti z namenom, da bi se skupaj učili in razvili medsebojno razumevanje. Medgeneracijsko učenje pa je del vsakdanjega učenja kot del priložnostnega učenja. Vloga medgeneracijskega učenja v javnih odprtih prostorih je prenos znanj in izkušenj, sodelovanje, zmanjševanje generacijskega prepada in učenje sobivanja. Medgeneracijsko učenje je pomembno, ker daje možnosti za krepitev medgeneracijske solidarnosti in strpnosti. V zadnjem plenarnem predavanju Spodbujanje učenja in povezovanja v virtualnih skupno­stih je dr. Marko Radovan s FF UL predstavil virtualne skupnosti, ki so postale pomemb-ne platforme za učenje in mreženje v digitalni dobi. Pri teh skupnostih gre za preseganje geografskih meja in spodbujanje povezovanja med različnimi skupinami posameznikov. Te skupnosti, ki jih opredeljujejo skupni interesi in sodelovanje, ponujajo posebno oko-lje, v katerem se razvijata izmenjava znanja in socialna interakcija. Pri tem ima poseb-no pomembno vlogo moderator (pogosto izobraževalec), ki usmerja razprave, pregleduje vsebine in ustvarja vključujoča okolja, ki spodbujajo sodelovanje. Učinkovitost učenja in mreženja v virtualnih skupnostih je odvisna od več dejavnikov, kot so zaupanje in vzaje-mnost, ki vplivata na sodelovanje članov in izmenjavo znanja, ter sama postavitev virtual-nega okolja, ki je pomembna za spodbujanje interakcij. Vzpostavitev uporabniku prijaznih grafičnih vmesnikov, preglednih komunikacijskih kanalov in dobro strukturirane vsebine lahko omogoči boljšo uporabniško izkušnjo ter spodbuja aktivno sodelovanje. Spodbu-janje učenja in mreženja v virtualnih skupnostih je kompleksen proces, ki lahko dopolni načine, na katere se posamezniki učijo v vse bolj povezanem svetu.Po plenarnih predavanjih so v popoldanskem delu PAD sledile tri delavnice, ki so po-tekale vzporedno. Prva delavnica z naslovom Vloga razrednika pri vodenju oddelčne sku­pnosti: pogledi in izkušnje svetovalnih delavcev se je navezovala na plenarno predavanje o vlogi razrednika v oddelčni skupnosti. V uvodu sta dr. Marjeta Šarić in dr. Katja Jeznik s FF UL predstavili nekaj izhodišč nacionalne evalvacijske študije Analiza vlog in potreb razrednikov pri vodenju vzgojno­izobraževalnega dela v osnovni in srednji šoli, osrednji del interaktivno zasnovane delavnice pa sta namenili izmenjavi izkušenj, stališč in pri-merov dobrih praks na področju sodelovanja med svetovalnimi delavci in razredniki. V razpravi so se odprla vprašanja o tem, kakšne so izkušnje udeležencev na različnih področjih sodelovanja z razredniki; v čem udeleženci vidijo ključne razrednikove naloge in vloge; kako svetovalni delavci ocenjujejo pomembnost posameznih nalog razrednika; kakšna so pričakovanja v delovnem odnosu med svetovalnimi delavci in razredniki; na katerih področjih svetovalni delavci vidijo svojo vlogo pri podpori dela razrednika; v čem se kažejo ovire za sodelovanje in kako jih skušajo premagovati. Moderatorki delavnice sta skupaj z udeleženci iskali odgovore na prej našteta vprašanja ter obli-kovali predloge in priporočila za kakovostno sodelovanje med svetovalnimi delavci in 167Od individualizma k skupnosti: je to še izziv?razredniki, saj je slednje izjemno pomembno za oblikovanje povezane in sodelovalne oddelčne skupnosti.Drugo delavnico z naslovom Je odmik od individualizma še mogoč? je moderirala Metka Demšar Goljevšček z Zavoda Nazaj na konja. Uvodoma je na kratko predstavila filozof-ska, pedagoška in andragoška teoretska izhodišča, ki se ukvarjajo z razmerjem med indivi-dualnostjo in skupnostjo. Težnja po individualizmu se je pojavila v obdobju razsvetljenstva kot posledica iskanja svobode, avtonomije in pravic. V obdobju industrijske družbe se je preoblikovala v stremljenje k osebnemu uspehu ter osredotočenost na lastne cilje in potre-be. Zgodovinske, ekonomske, tehnološke in kulturne spremembe so korenito preobliko-vale družbene odnose v smeri strmo naraščajočega individualizma. Avtorica je opozorila na to, da doba digitalne tehnologije, ekonomske neenakosti in kulturne fragmentacije lahko povzroči izolacijo, razdrobljenost in poglabljanje polarizacije, kar še dodatno slabi pomen skupnosti. Poudarila je, da se pojavljajo pobude za ponovno grajenje skupnostnih vezi, ki bi zmogle vzpostaviti ravnovesje, družbeno povezanost, solidarnost in medkultur-ni dialog. Področje vzgoje in izobraževanja je postavila v ospredje kot ključno orodje pri preseganju družbenih omejitev ter humanizacije družbe in medosebnih odnosov v želji po oblikovanju vključujočih skupnosti, temelječih na solidarnosti in sodelovanju. Razprava na delavnici je potekala v smeri iskanja odgovorov na vprašanje o tem, kaj lahko pedagogi in andragogi spremenimo pri sebi in pri svojem načinu delovanja, da bo skupnostno uče-nje znova naša realnost in prihodnost.Na delavnici Tragedija skupnega – kaj si želim in kaj mi je dovoljeno?, ki jo je moderirala Ema Meden s FF UL, so udeleženci prek klasične igre, ki simulira upravljanje skupnega naravnega vira, raziskovali vprašanja, povezana s skupnimi dobrinami in pravili njihove uporabe. V razpravi so se udeleženci osredotočili predvsem na razmislek o tem, kako v vzgojno-izobraževalnem procesu obravnavati potrebo po ohranjanju skupnih virov in izzive pri tem ter kako spodbuditi trajnostne in skupnostno naravnane prakse. Tema je zlasti pomembna in aktualna v času okoljske krize, ki v ospredje ponovno postavlja pomen odločanja in odzivanja v skupnosti. Pedagoško-andragoške dneve 2025 smo sklenili z okroglo mizo Od individualizma k sku­pnosti: je to še izziv?, ki jo je vodila dr. Barbara Šteh (FF UL), udeleženke okrogle mize pa so bile še dr. Klara Skubic Ermenc (FF UL), dr. Meta Furlan (FF UL in Ljudska univerza v Ajdovščini), Ema Meden (FF UL) in Metka Demšar Goljevšček (Zavod Nazaj na ko-nja). Najprej so udeleženke okrogle mize povzele ugotovitve in sklepe predavanj in delav-nic, potem pa se je razvila diskusija o tem, ali je skupnost dejanska vrednota ali je vrednota zgolj na deklarativni ravni, kaj naredimo za skupnost, kako ohraniti občutek pripadnosti in ne izgubiti svoje individualnosti. V razpravi je bilo poudarjeno, da je v vsaki skupnosti treba vzpostaviti prostor zaupanja ter možnosti sodelovanja in timskega dela. V šolskem prostoru in oddelčni skupnosti bi bilo treba več pozornosti posvetiti skrbi za medsebojne odnose, šolsko klimo, skupno učenje in skupno delo, medsebojno pomoč in podobno. Na okrogli mizi smo posebno pozornost namenili tudi medgeneracijskemu sodelovanju in učenju, ki je izjemno pomembno za kakovostno življenje v skupnosti, saj tako rušimo 168 ANDRAGOŠKA SPOZNANJA/STUDIES IN ADULT EDUCATION AND LEARNING 1/2025stereotipe in predsodke med generacijami, spodbujamo solidarnost v družbi, izboljšuje-mo kakovost življenja v lokalni skupnosti, ohranjamo tradicijo, se aktivno odzivamo na družbene razmere, iščemo skupne in povezovalne elemente med različnimi generacija-mi, širimo socialne in podporne mreže. Pri medgeneracijskem sodelovanju in učenju gre za kakovostno izrabo prostega časa posameznikov, za vseživljenjsko učenje, medsebojno pomoč in podporo, pridobivanje in nadgradnjo znanj in izkušenj, pridobivanje socialnih veščin, razvoj empatije in solidarnosti ter za spoznavanje življenja in sveta pripadnikov drugih generacij.Vesna Podgornik

Od individualizma k skupnosti: Je to še izziv?

https://journals.uni-lj.si/AndragoskaSpoznanja/article/download/22008/18384

Od individualizma k skupnosti: Je to še izziv?

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ULPress Journals