Založba Univerze v Ljubljani / University of Ljubljana Press
Doi
Abstract
In 48 New Zealand White (male line SIKA) rabbit does three consecutive litters were observed with the addition of probiotic feed additive “Kanne Fermentgetreide trocken” (fermented cereal product, dry). Control group received feed without the addition and trial group feed with 2 % of Kanne, produced from patented fermentation process of natural produced cereal mix (wheat, rye, oats) and nuts (Kanne Brottrunk, Lünen, Germany). Reproductive parameters of does in lactation period (from kindling to weaning on 32nd day) were observed. Litter size at birth was lower in trial group (control 10.3 liveborn offspring in litter, Kanne 9.0, p < = 0.05), but after standardisation on 8 young the mortality rate was lower in Kanne group: litter size at weaning was 6.0 in control and 6.7 in Kanne group, not significant. Litter weight at weaning was improved with Kanne addition (control 5529.2 g, Kanne 6279.0 g, p < = 0.05) and litter gain was also higher in trial group (control 4997.1 g, Kanne 5730.2 g, p < = 0.05). Feed intake (the doe and litter) in lactation period did not differ between groups. Due to better litter gain the feed conversion efficiency was much improved in Kanne group, especially in the last ten days of lactation, and also in the entire lactation period (control 3.4, Kanne 2.6 kg of feed per kg of gain, p < = 0.05). The rate of culled does due to failed pregnancy (not to be pregnant) was higher in control, the rate of does that died in the experimental period was higher in Kanne group, but differences were not significant.Pri 48 samicah pasme beli novozelandec očetovske linije SIKA smo opazovali tri zaporedna gnezda pri dodatku probiotskega krmnega dodatka “Kanne fermentgetreide trocken” (fermentirani žitni proivzod, suh). Kontrolna skupina je dobivala krmo brez dodatka, poskusna pa krmo z 2 % pripravka Kanne, ki ga pridobivajo iz patentiranega fermentacijskega procesa biološko pridelane žitne mešanice (pšenica, rž, oves) in lešnikov (Kanne Brottrunk, Lünen, Nemčija). Opazovali in merili smo plodnostne kazalnike pri samicah v času od kotitive do odstavitve (na 32. dan). Plodnost je bila v poskusni skupini manjša (kontrola 10,3 živorojenih mladičev v gnezdu, Kanne 9,0, p < = 0,05), po standardizaciji na 8 mladičev pa je bil pogin v poskusni skupini manjši (ob odstavitvi je bilo v gnezdu kontrolne skupine 6,0 mladičev, pri Kanne pa 6,7 mladičev, NS). Masa gnezda ob odstavitvi je bila pri dodatku Kanne večja (kontrola 5529,2 g, Kanne 6279,0 g, p < = 0,05), tudi celoten prirast gnezda v času laktacije je bil večji pri poskusni skupini (kontrola 4997,1 g, Kanne 5730,2 g, p < = 0,05). Zauživanje krme (skupaj samica in gnezdo) se v obdobju laktacije ni razlikovalo med skupinama, zaradi boljšega prirasta gnezda pa je bilo izkoriščanje krme pri dodatku Kanne močno izboljšano, predvsem v zadnji dekadi laktacije, pa tudi v celotnem obdobju laktacije (kontrola 3,4, Kanne 2,6 kg krme za kg prirasta, p < = 0,05). Delež samic, ki niso ostale breje, je bil v kontrolni skupini večji, delež samic, ki so v času poskusa poginile, pa je bil večji v Kanne skupini, vendar razlike niso bile statistično značilne