A couple of years ago the author ruled out the possibility that the Carniolan polymath Janez Vajkard Valvasor (1641–1693) died in the so-called Valvasor´s house in Krško, on the front of which a commemorative plaque has been built-in since its unveiling in 1894. The author has managed to establish with a great deal of certainty that the polymath´s last home was actually a house located some hundred metres from the wrongly identified one. The purpose of the monograph is to shed light on the history of both houses based on the available data and to clarify any possible dilemmas regarding which of the two houses is the right one. The study focuses mainly on the issue of two the so-called Valvasor´s house during the polymath´s lifetime and on the history of the house that was actually owned by Valvasor.Pisatelj Janez Mencinger je bil kakor glas vpijočega v puščavi, ko je v začetku 20. stoletja s kančkom ironije ugotavljal, da so Krčani po domiselnosti prekosili stare Grke. Mestno hiralnico so namreč brez vseh dokazov razglasili za zadnji dom Janeza Vajkarda Valvasorja (1641–1693) in kranjskemu polihistorju na njenem pročelju leta 1894 odkrili spominsko ploščo. Hiše se je prijelo ime Valvasorjeva in je kot takšna prišla v zavest številnih rodov. Komajda pa je Mencinger mogel slutiti, da v hiši, v kateri je nazadnje prebival in umrl Valvasor, živi prav on. Danes jo skupaj s sosednjo, z njo povezano stavbo poznamo z imenom Mencingerjeva hiša. V monografiji so na podlagi analize skopih virov iz domačih in tujih arhivov predstavljene zadnje ugotovitve o historiatu obeh stavb – prave in napačne Valvasorjeve hiše. Z veliko mero zanesljivosti je bilo mogoče odgovoriti tudi na vprašanje, zakaj se je pred poldrugim stoletjem pri razglasitvi Valvasorjeve hiše pripetila »usodna« napaka. Markantno renesančno stavbo so namreč v prvi polovici 19. stoletja imeli v lasti prapranečak Janeza Vajkarda Valvasorja in kratek čas celo polihistorjevi neposredni potomci