Urška Vranjek Ošlak

Jezikoslovni zapiski

Vranjek Ošlak, Urška

Digital repository of Slovenian research organizations

Slovene

Smernice in priporočila za kakovostno jezikovnosvetovalno dejavnost

Directory of Open Access Journals

195uRška vRanJek ošlakSmernice	in	priporočila	Za	kakovoStno	 jezikOvnOsvetOvalnO dejavnOstCobiss: 1.18https://doi.oRg/10.3986/Jz.31.1.13Inštitut za estonski jezik – Inštitut za češki jezik Češke akademije znanosti, Standard of langu-age consulting: towards universally accepted principles and best practices, Talin – Praga, 2024, https://ujc.cas.cz/wp-content/uploads/2024/09/Standard-of-language-consulting_FV.pdf.Sodelavci Inštituta za estonski jezik1 in Inštituta za češki jezik Češke akademije znanosti2 so v okviru projekta »Tell Me How to Say It Right!« (TELMER), ki ga je sofinancirala Evropska unija v okviru programa Erasmus+, pripravili smernice in priporočila za jezikovnosvetovalno dejavnost. Projekt je potekal od aprila 2023 do marca 2024, njegov namen pa je bil raziskati področje jezikovnega svetovanja v evropskih državah, pripraviti pilotno izobraževanje jezikovnih svetovalcev in na enem mestu zbrati univerzalna priporočila za kakovostno jezikovnosvetoval-no dejavnost, izpeljana iz primerov dobre prakse tako na nacionalni (estonski in češki) kot tudi mednarodni ravni. Sodelujoči v projektu želijo z njimi ozaveščati strokovno in laično javnost o pomenu zanesljivega, verodostojnega in strokovnega jezikovnega svetovanja.Inštitut za estonski jezik3 se posveča znanstvenim raziskavam estonskega jezika in njegovega razvoja. Raziskovalna področja sodelavcev inštituta so sodobni estonski jezik, njegova zgodovina in drugi ugrofinski jeziki. Osrednja naloga te ustanove je zagotavljanje norme estonskega knjižnega jezika, ki je v skladu z zakonom določena z aktualno različico slovarja standardne estonščine. Inštitut pri pravlja in nadgrajuje različne slovarje in baze podatkov za estonski jezik, skrbi za jezikovno načrtovanje, vodi terminološko delo ter razvija jezikovne tehnologije za estonščino, pomembno vlogo pa ima tudi na področju jezikovnega svetovanja Urška Vranjek Ošlak  ZRC	SAZU,	Inštitut	za	slovenski	jezik	Frana	Ramovša,	Ljubljana	  urska.vranjek@zrc-sazu.si	  https://orcid.org/0000-0003-3374-42281	 Riin	Kikkas,	Margit	Langemets,	Tiina	Leemets,	Peeter	Päll	in	Tiina	Paet.2	 Martin	Beneš,	Ondřej	Dufek,	Klára	Dvořáková,	Hana	Mžourková,	Eva	Pospíšilová,	Jitka	Ro-senbaumová,	Kamila	Smejkalová	in	Veronika	Štěpánová.3	 https://eki.ee/.Jezikoslovni zapiski 31.1 (2025), 195–198196 Urška Vranjek Ošlak  Smernice in priporočila za kakovoStno jezikovnoSvetovalno dejavnoSt(splošnega, onomastičnega in terminološkega), ki ga ponuja brezplačno. Odgovori na jezikovna vprašanja so zbrani v bazi podatkov, ki je dostopna na spletu,4 vpra-šanje pa je mogoče zastaviti po telefonu ali prek spletnega obrazca. Inštitut za češki jezik Češke akademije znanosti5 se posveča znanstvenim razi-skavam češkega jezika. Raziskovalna področja inštitutskih sodelavcev so sodobni češki jezik, njegova zgodovina in odnos do drugih jezikov. Inštitut prispeva k razvoju sodobne češčine in njenemu poučevanju, ukvarja pa se tudi z dejavnostmi za njegovo popularizacijo in jezikovnim načrtovanjem. Jezikovnosvetovalna dejavnost na inštitutu ima že dolgoletno tradicijo; v današnjem času večinoma poteka telefonsko, kar je za uporabnike brezplačno, redkeje pa tudi v obliki pisnih izvedenskih mnenj, ki so plačljiva. Odgovori na jezikovna vprašanja so zbrani v spletni bazi podatkov,6 sodelavci pa jih pogosto izdajajo tudi v priročniški obliki. Jezikovnosvetovalna dejavnost je pomembno pripomogla k nastanku spletnega jezikovnega priročnika,7 ki dopolnjuje in deloma nadomešča druge tradicionalne jezikovne vire.Dokument je razdeljen na štiri razdelke: I Splošna načela, II Jezikovnosveto-valna ustanova, III Jezikovni svetovalec: dolgoročni pogled in IV. Jezikovni sve-tovalec: kratkoročni pogled.Prvi razdelek prinaša splošna načela in opredelitve, ki veljajo za večino jezi-kovnosvetovalnih teles v Evropi. Jezikovno svetovanje je definirano kot javna storitev, katere cilj je pomoč spraševalcu z odgovarjanjem na njegova (jeziko - (slo)vna) vprašanja. Čeprav je jezikovno svetovanje navadno institucionalno organizirano, je obraz te dejavnosti tudi vsak posamezni jezikovni svetovalec, pri čemer je navajanje njegovega imena (da se na primer na začetku telefonskega pogovora predstavi oziroma se podpiše pod odgovor, ki je objavljen na spletu) lahko kulturno in tradicionalno pogojeno. Jezikovno svetovanje temelji na znan-stvenih dognanjih, jezikovni nasveti (ki priporočajo, ne zapovedujejo) pa morajo biti aktualni in v skladu z najnovejšimi jezikoslovnimi ugotovitvami. Drugi razdelek opisuje vlogo in dolžnosti ustanove, ki organizira in izvaja jezikovnosvetovalno dejavnost. Ustanova je odgovorna za vzpostavitev in vzdrže-vanje podatkovne baze jezikovnih vprašanj in odgovorov, ki jo lahko uporabljajo tako raziskovalci kot tudi splošna javnost. Podatkovna baza je v pomoč tudi jezi-kovnim svetovalcem, saj se lahko z njeno pomočjo izognejo neusklajenemu in večkratnemu odgovarjanju na enaka ali podobna vprašanja. Nalogi ustanove sta tudi uveljavitev sistema kontinuiranega učenja, poučevanja in mentorstva ter vzpostavitev prijetnega delovnega okolja, v katerem se zaposleni dobro počutijo, 4	 https://eki.ee/teatmik/keelenouvakk/.5	 https://ujc.cas.cz/.6	 https://dotazy.ujc.cas.cz/.7	 https://prirucka.ujc.cas.cz/.197Jezikoslovni zapiski 31.1 (2025)poleg tega pa je njena vloga tudi pri izmenjavi idej in sodelovanju z drugimi nacio-nalnimi jezikovnosvetovalnimi telesi.V tretjem in četrtem razdelku so navedena vodila za jezikovne svetovalce, in sicer najprej z dolgoročnega, nato pa še s kratkoročnega vidika. Dolgoročno se jezikovnim svetovalcem priporoča izboljševanje komunikacijskih sposobnosti v smislu natančnejšega opazovanja potreb spraševalca in odločanja o najprimer-nejših komunikacijskih strategijah za uspešno posredovanje odgovorov. Jezikovni svetovalec naj bi se nenehno izobraževal ter se s pomočjo povratnih informacij razvijal in izboljševal. Pred opravljanjem jezikovnega svetovanja naj se dobro pripravi, spozna jezikovne vire in je točen, za primer tehničnih težav pa naj ima pripravljene alternativne strategije. Jezikovni svetovalec naj se nauči spopadanja s stresom, v konfliktnih situacijah pa naj ostane miren in uporablja strategije za reše-vanje konfliktov. Po potrebi naj za pomoč poprosi tudi sodelavce. Naj ne zapade v rutino – skozi jezikovno svetovanje naj razvija svoje interese in se osredotoča na vsako posamezno vprašanje.Kratkoročna priporočila za jezikovne svetovalce so razdeljena na dva dela, in sicer glede na posamezno vprašanje in v njem obravnavano tematiko ter na način odgovarjanja. Jezikovni svetovalec naj se osredotoča na razumevanje bistva jezi-kovne težave, po potrebi naj spraševalca tudi prosi za opis konteksta ali dodatne informacije. Odgovor naj temelji pretežno na objektivnih podatkih, vsebuje naj argumente, utemeljitve in vire. Jezikovni svetovalec naj pri podajanju odgovora jasno sporoči, kako prepričan je o pravilnosti rešitve oziroma kako zanesljiv je njegov odgovor. Kadar je mogočih več odgovorov, naj jih prav tako poda in ute-melji. Če odgovor vsebuje osebno mnenje jezikovnega svetovalca, naj bo to jasno navedeno. Morebitne napake naj jezikovni svetovalec popravi. Mogoče je, da jezi-kovni svetovalec kdaj ne bo mogel takoj odgovoriti na vprašanje, lahko bo tudi potreboval pomoč drugega strokovnjaka ali pa na vprašanje sploh ne bo mogoče odgovoriti – v takem primeru naj poišče pomoč ali svetuje spraševalcu, na koga naj se obrne.Pri načinu odgovarjanja na jezikovna vprašanja je v smernicah izpostavljeno, da naj bo jezikovni svetovalec pripravljen pomagati in sodelovati ter da naj bo pri-ljuden in dostopen. Ostane naj miren, vljuden in prijazen; empatično naj poskuša razumeti spraševalca in se zanj potruditi ter naj o okoliščinah nastanka jezikovne zadrege ne sklepa prehitro. Izraža naj se jasno in samozavestno, jezik naj bo pre-prost, izogiba naj se tudi pretirani uporabi strokovnega izrazja. Naj bo odprtega duha, radoveden in strpen do drugačnih stališč, idej in virov. Aktivno naj posluša, da bo razumel vprašanje, po potrebi naj spraševalca prosi za pojasnila in sodelavce za pomoč ali nasvet. Argumenti naj bodo uravnoteženi in preverjeni. Njegovo vedenje naj kaže pozitivno naravnanost. Jezikovnosvetovalno delo naj mu bo v veselje in naj ceni ljudi, ki se iskreno zanimajo za jezik.198 Urška Vranjek Ošlak  Smernice in priporočila za kakovoStno jezikovnoSvetovalno dejavnoStProjekt »Tell Me How to Say It Right!« (TELMER) je pomembno prispe-val k razvoju jezikovnosvetovalne dejavnosti v evropskem prostoru. Smernice in priporočila, oblikovana v njegovem okviru, predstavljajo prvi dokument te vrste, ki na podlagi znanstvenih raziskav sistematično opredeljuje temeljna načela kako-vostnega jezikovnega svetovanja. To je pomemben dosežek, saj področje jezikov-nega svetovanja doslej še ni imelo univerzalnega okvira, ki bi združeval nacionalne prak se in omogočal njihovo nadgradnjo na mednarodni ravni. Posebnost doku-menta je njegov znanstveni pristop, ki temelji na analizi dobrih praks in širokem interdisciplinarnem sodelovanju. Smernice ne samo opredeljujejo jezikovno sveto-vanje kot javno storitev, temveč tudi podrobno določajo vlogo jezikovnosvetoval-nih ustanov in strokovnih kompetenc jezikovnih svetovalcev ter načine zagotavlja-nja kakovostne in zanesljive komunikacije s spraševalci. S tem spodbujajo razvoj področja, novih raziskav, usposabljanj ter orodij, ki bodo olajšala delo svetovalcem in izboljšala uporabniško izkušnjo. Pomen teh smernic je tudi v povezovanju jezi-kovnosvetovalnih organizacij na evropski ravni, saj omogočajo izmenjavo znanj, virov in idej med različnimi državami ter prispevajo k večji enotnosti in medseboj-nemu učenju na tem področju. Takšen pristop je ključen za ohranjanje jezikovne raznolikosti Evrope, saj spodbuja sodelovanje pri iskanju rešitev za skup ne izzive ter ozaveščanje o pomenu zanesljivega in verodostojnega jezikovnega svetova-nja kot dela kulturne in jezikovne dediščine. Rezultati projekta predstavljajo trden temelj za nadaljnji razvoj tega področja in spodbujajo širše prepoznavanje jezika kot ključnega družbenega orodja in znanstvene discipline.

https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/download/14168/12477

Smernice in priporočila za kakovostno jezikovnosvetovalno dejavnost

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Digital repository of Slovenian research organizations

Directory of Open Access Journals