Članek predstavlja nekatere nove dileme razvoja slovenske manjšine na Hrvaškem. V delu izhajamo iz domneve, da slovenska skupnost na Hrvaškem predstavlja kompleksen družbeni organizem, ki skozi več kot stoletno obdobje poizkuša najti mehanizme za lastno družbeno reprodukcijo. Skozi nove in razširjene obdelave arhivskih, terenskih in statističnih podatkov v članku pojasnjujemo naravo Slovencev kot etnične skupine na Hrvaškem in zavračamo tezo o zgolj imigrantski reprodukciji članstva. Ugotavljamo veliko nesmiselnost delitve na avtohtone in priseljene Slovence, ki jo vsiljuje in izvaja Slovenija. Slovenci so oblikovani kot ena od konstitutivnih nacionalnih manjšin Hrvaške in so navedeni v Ustavi Republike Hrvaške. Društveno članstvo predstavlja najaktivnejši ohranitveni sloj slovenstva na Hrvaškem tudi v najnovejšem času.The article brings forth some novel dilemmas of Slovene minority situation in Croatia. The authors hypothesize Slovene community in Croatia as a complex social organism which has established a centennial long secular practice of self-reproduction. Based upon the new and extensive analyses of archive sources, statistical and fieldwork data, the authors clarify the nature of Slovenes in Croatia and repudiate the idea on sole immigrant reproduction of their membership. Moreover, they find the official Slovene discrimination between autochthonous and immigrant Slovenes flawed in principle. Forming a constitutional national minority, Slovenes are recognized by the National constitution of the Republic of Croatia. Nowadays, the societies’ membership presents the foremost preservative stratum of Slovenianness in Croatia
