Dudás, Előd

ELTE Digital Institutional Repository (EDIT)

Pretekli časi v Martjanski pesmarici

Repository of the Academy's Library

3ELTE BTKSzláv Filológiai TanszékBudapest, 2017SZERKESZTETTE Lukácsné Bajzek MáriaSLOVENISTIKA 104© Szerzők, szerkesztő Megjelent az ELTE támogatásávalSZAKMAI LEKTOROKJožica Čeh StegerZsilák MáriaNYELVI LEKTORMladen PavičićMŰSZAKI SZERKESZTŐ ÉS TÖRDELŐ Janiec-Nyitrai AgnieszkaKiadja az ELTE BTK Szláv Filológiai TanszékeFelelős kiadó a Szláv Filológiai Tanszék vezetőjeSorozatszerkesztő Lukács IstvánA borítót tervezte Sellyei Tamás OttóNyomdai kivitelezés Komáromi Nyomda és Kiadó Kft.ISSN 1789-3976ISBN 978-963-284-885-35VSEBINAUvodMarija Bajzek Lukač......................................................................7Marko JesenšekInternacionalizacija in vloga slovenskega jezika v univerzitetnem izobraževanju.....................................9István LUkácsPrešernova in Petőfijeva »Železna cesta«Pot do ljubezni in svobode...............................................19Miran HLadnikNovo od Prešerna.............................................................29Vlado nartnikOd nedoločne do določne oblike slovenskih pridevnikov..................................................39Miran štUHecLirika Uroša Zupana do l. 2000......................................47Mojca smoLeJPsevdohipotaktične konstrukcije. Primer členkovnih stavkov.............................................59Silvija BorovnikTematika večkulturnosti, medkulturnosti in identitete v izbranih esejih Aleša Debeljaka............71Mihaela koLetnikFrazemi s sestavinama pes in maček v gornjeseniškem govoru.................................................876Mojca Nidorfer ŠiŠkovičMednarodno sodelovanje v mreži slovenistik na tujih univerzah..........................................................103Tone smoLeJ, Mladen PavičićJosip Ogrinec in Madžarska...........................................117Natalija UlčNikRaba oblike človeki v slovenščini..................................129Damjan HUBerBesedilna fonetika v slovenskih pravopisnih in pravorečnih priročnikih............................................143Mira ivič krajNcHumorja ni nikoli preveč … ali pač.............................157Blanka BošnJakŽanrske prvine v sodobni slovenski kratki prozi.......169Alma várkonyiOdnos do Boga v poeziji Jánosa Pilinszkega in Edvarda Kocbeka.......................................................181Gergely BakonyiRecepcija sodobne slovenske književnosti v luči prevodov..............................................................191Előd dUdásPretekli časi v Martjanski pesmarici...........................199György rágyanszkiJános Fliszár in njegov slovensko-madžarski slovar.......209Marija Bajzek lUkačRazvoj besedilnih vrst in jezika pri prekmurskih evangeličanskih pisateljih 18. stoletja.........................217199Pretekli časi v Martjanski pesmaricielőd dUdás Filozofska fakulteta Univerze Loránda Eötvösa, Múzeum krt. 4/D, 1088 Budapest, dudaselod@gmail.comPrispevek se osredotoča na predstavitev preteklih časov v najstarejši ro-kopisni pesmarici prekmurskega slovstva, tj.Martjanski pesmarici. Krat-kemu uvodu o sami pesmarici in njenih najpomembnejših raziskoval-cih sledi predstavitev posameznih nesestavljenih (aorist, imperfekt) in sestavljenih preteklih časov (preteklik, predpreteklik). Vsi pretekli časi so predstavljeni s konkretnimi primeri iz pesmarice. Drugi del prispevka se ukvarja z izvorom teh preteklih časov v pesmarici. Verjetno gre za vpliv srednjeveških čakavskih zbornikov, ki vsebujejo mešana čakavsko--kajkavska besedila, v katerih sta aorist in imperfekt lepo ohranjena.A tanulmány a muravidéki szlovén irodalom legrégebbi kéziratos éne-keskönyvének, a Martyánczi-énekeskönyvnek a múlt időit mutatja be. Az énekeskönyvről és annak legfontosabb kutatóiról szóló rövid beve-zetést az egyes múlt idők – egyszerű (aorisztosz, imperfectum) és ösz-szetett (perfectum, plusquamperfectum) – bemutatása követi, amelyet az énekeskönyvből vett példák illusztrálnak. A tanulmány második része az énekeskönyv múlt időinek lehetséges forrásaival foglalkozik. Feltehe-tően a középkori ča-horvát kódexek hatásáról van szó, amelyek kevert ča-kaj-horvát szövegei megőrizték az aorisztoszt és az imperfectumot is.Ključne besede: Martjanska pesmarica, pretekli časi, knjižna prek-murščina, knjižna kajkavščina, srednjeveški zbornikiKulcsszavak: Martyánczi-énekeskönyv, múlt idők, muravidéki szlovén irodalmi nyelv, kaj-horvát irodalmi nyelv, középkori kódexek0 UvodZ Martjansko pesmarico sem se začel ukvarjati leta 2009. Tak-rat sem zbiral madžarske izposojenke in kalke iz pesmarice, ki sem jih pozneje predstavil v svoji diplomski nalogi. Že tak-rat sem opazil izjemno bogastvo preteklih časov v pesmarici, saj sta poleg preteklika in predpreteklika prisotna tudi aorist in imperfekt, ki ju v drugih delih prekmurskega slovstva ne 200najdemo. Prav tako ju ni v drugih rokopisnih pesmaricah, ki so nastale po Martjanski pesmarici. V bogatem izročilu knji-žne prekmurščine je torej Martjanska pesmarica edino delo, v katerem sta izpričana aorist in imperfekt. V tem prispevku predstavljam posamezne pretekle čase Martjanske pesmarice s konkretnimi primeri. Poleg tega skušam tudi odgovoriti na doslej odprti vprašanji, od kod sta lahko aorist in imperfekt prešla v pesmarico in kakšno vlogo je pri tem imel kajkavski knjižni jezik.1 martJanska pesmaricaMartjanska pesmarica ima pomembno vlogo v zgodo-vinskem razvoju prekmurskega knjižnega jezika, saj velja za najstarejšo rokopisno pesmarico. Njen glavni raziskovalec in tudi urednik njene znanstvenokritične izdaje (MP) je bil Vilko Novak (1997). Poleg njega so se s pesmarico ukvarjali tudi Franjo Fancev (1935, 1939), Olga Šojat (1973), Imre Bori (1973) in István Lukács (2003, 2005). Raziskovalci jezika Martjanske pesmarice se doslej niso lotili podrobnejše analize preteklih časov pesmarice. Vilko Novak tako piše o zanimivosti prete-klih časov v svoji obsežni uvodni razpravi znanstvenokritič-ne izdaje: »Najbolj tuje pa delujejo v kajkavsko-prekmurskem besedilu številne im-perfektove in aoristove oblike, ki dokazujejo ne le zelo arhaični značaj besedil, marveč tudi njih nastanek v nekajkavskem okolju. Žive pa so v 17. stoletju še v kajkavskih knjigah.« (Novak 1997: 54) Martjanska pesmarica je sestavljena iz petih različnih delov, ki so tudi po starosti različni. Najstarejši del pesmarice je peti del, ki je nastal proti koncu 16. stoletja in vsebuje najbolj zanimivo besedilo pesmarice, tj. ...Csákovom Turni.... Tudi četrti del pe-smarice je iz 16. stoletja. Prvi trije deli pa so verjetno nastali v 17. stoletju. Prvi del pesmarice vsebuje adventne in božične pe-smi, drugi postne in velikonočne, tretji pa binkoštne. V četrtem delu pesmarice najdemo različne nabožne pesmi, nedokonča-no daljšo pesnitev o Mariji Magdaleni in prevod madžarske Cantio de Rakoczio.2012 Pretekli časi v MartjaNski PesMariciVse oblike preteklih časov se pojavljajo v vseh petih delih pe-smarice, ki jih želim predstaviti  s pomočjo konkretnih pri-merov.Praslovanščina je imela bogat sistem preteklih časov, ki ga je delno poznala iz praindoevropščine, v kateri sta bila priso-tna preteklik in aorist (Ivšić 1970: 230; Meier-Brügger 2003: 165). Imperfekt velja za praslovansko inovacijo (H. Tóth 1999: 128). Pretekle čase uvrščamo v dve skupini, in sicer v nesesta-vljene (aorist, imperfekt) in sestavljene pretekle čase (pretek-lik, predpreteklik).2.1 Nesestavljeni pretekli časi2.1.1 AoristAorist označuje samostojno preteklo dejanje, potek dogajanja in končano dejanje. Praslovanščina je imela tri oblike aorista: krepki, sigmatični in razširjeni aorist (Ivšić 1970: 263). Zadnji velja za najmlajšega, saj se v večjem številu pojavlja v mlaj-ših starocerkvenoslovanskih spomenikih (Ivšić 1970: 263). V Martjanski pesmarici se pojavljajo naslednje oblike aorista, npr. sigmatični aorist: »Prekléti Turczi hitro nacsiniſſe, / veli-ke Sancze, ſzvoimi Patancziami, / pocſeſſe terti Szigeta Várassa zevſzeh ſtiri ſztáni prekroto hitaho.« (MP: 331); »Prekleti Turc-zi Tou mi premiſzlis,, / se, Szigecsko Grabo zacsesſe prekopati [...]« (MP: 332); in razširjeni aorist: »Rekoſſe ti Angelye, vi Gali-lenſzki / Mose kai ſztoite csudécs sze, [...]« (MP: 228); »Grabo zakopati, z Vunom ino zem,, / lom na vsze ſtiri ſztrani, na jagno poidoſſe Szigecski Junaczi, ſzpuska,, / mi ondi vnogo posztreilasſe.« (MP: 332); »Zrinszki Mikloſſo Liszta doneszosſe, i ſzam ga prija ino vetak recse, [...]« (MP: 333).2022.1.2 ImperfektImperfekt označuje vzporedno dejanje z nekim drugim pre-teklim dejanjem. V Martjanski pesmarici najdemo precej ob-lik imperfekta. Najlepši primer je imperfekt dvojine glagola biti, ki ga najdemo v petem delu pesmarice, in sicer v že ome-njenem besedilu ...Csákovom Turni...: »Patanczii dvei vu Szi-getu be,, / ſzta, gda od Szigeta oni vun ſzpu,, / ſztiſſe ino obei dvei kjedno vun ſzpu,, / ſztiſſe ne bé toga Sancza koga ne u,, / zmeta.« (MP: 331). Poleg tega pa lahko najdemo še več prime-rov za imperfekt, npr.: »Lisztyem te zelenyem, on Telo / szve szkrivasſe, od greha i szra,, / mote, ondi szkriti s-nyim nemo,, / resſe, negh szramoto veliko, i smeh,, / koſzt terpesſe.« (MP: 83); »Zdaleka Modri doidos,, / ſe nyega daruvasſe, [...]« (MP: 105); »Sztari Simeon Prorok, / to govorjasſe Mariæ, [...]« (MP: 109); »Vszamogocsen be od / huda Judaſſa, predan be od ſzvo,, / jega ſzluga, [...]« (MP: 171); »[...] zvelikim kricsom kAnaſſu / pelaſſe, naſſe zvelicsanye.« (MP: 186); »Vucsniczi vőruvaſſe, i vjednoi / miſzli oſztaſſe, nepreſztanoma molyaſſe [...]« (MP: 238).2.2 Sestavljeni pretekli časi2.2.1 PreteklikIzraža stanje v sedanjosti, ki je povzročeno s preteklim de-janjem. Tvorimo ga s sedanjikom glagola biti in delžnikom na -l. Preteklik je postal univerzalni pretekli čas v vseh slo-vanskih jezikih, ki so izgubili aorist in imperfekt (Babič 2008: 193). Tako tudi v slovenščini in kajkavščini, zato je razumlji-vo, da najdemo največ primerov  tudi v naši pesmarici, npr. »Od Nebesz prido An,, / gyelye, paszterem szo / nazveiſztili, da jedno / Deitecze Mlado, lesi vjednih te,, / sznih jaszlaih.« (MP: 100); »Glih tako ta dvá Tolvaja, ka ſzta bila / nevernika, nyemu ſzta ſze ſpotala:« (MP: 164); » [...] mene je na szvoi kep, sztvoril da / szem bil leip, v Paradisomi szem / sztál, i vszako-203mu szem bil jasz králl.« (MP: 189); »Od Duha Szvétoga Xtuſſa / obecsanye ſzpunilo ſze je.« (MP: 235); »[...] Christus je za nász vſzeih Vmrél, i ſitek nam je zpravil.« (MP: 299); »Kada vJeru-salem onedvi pride,, / ta, za Xtus Jesuſſa, ondi zvedava,, / ta, da v Templomi vucſi oni Zezna,, / li ſzta, zato ſetuvanyem za nyim isli jeſzta.« (MP: 321); »To ſzveto histvo Bogh je napravil / vParadisomi ſzam je poterdil, zal,, / domasom je tak zapecsa-til, za tre,, / tye zroke bogme to ſzpravil.« (MP: 353).2.2.2 PredpreteklikS predpreteklikom izražamo preteklo stanje, ki je bilo povzro-čeno s predhodnim preteklim dejanjem, predčasnost v prete-klosti ali dejanje v davni preteklosti (Babič 2008: 193). Tudi predpreteklik velja za slovansko inovacijo, ki se pojavlja na-mesto ind. plusquamperfekta (H. Tóth 1999: 138), vendar ni jasno, ali ga je imela že praslovanščina, ali pa se je izoblikoval malo pozneje (prim. H. Tóth 1999: 138). Dejstvo pa je, da je izpričan v stari cerkveni slovanščini. V pesmarici izpričani predpretekliki so tvorjeni na dva načina, in sicer z imperfek-tom glagola biti in deležnikom na -l, npr. »Jesus pravicsnih vupanye, / ktebi kricsecsim szi ſzercze, / Tebe iscsocsim ki ne be noszil / naidejocsim te dobro vsze.« (MP: 89); »Pilatus tou be zaſztopil, od / Sidovov kai ki vecs ne bil, [...]« (MP: 163); »Szte nocsne temnoſzti ſzi me, / ka me obvzela besſe, ver-no vun,, / ka oſzlobodil, i na dneſz gori zbudil« (MP: 260); »Christuſ Zvucsniki kovoi ſze / vernoſſe, i ſchiſztom Devi-czom / Mariom navkupe, kada zGo / lileæ truden priſſel beſſe pri / nyoi pocsinoſſe tak Varaſ / poidoſſe.« (MP: 316); »Ino hitri Turczi to mi premiſzlis,, / se, nekoliko jezér kol beſſe pri-pelali, te / mehke vune i zlepoga pola i snye,, / ga Sancze vcsinisſe nacsiniti« (MP: 331); »Zrinſzki Nicolaus Liszta besſe / piszal [...]« (MP: 333) in perfektom glagola biti + deležnik na -l, npr. »Otecz Goſzpodin Bogh / davno je bil obecsal, naſ,, / im pervim Ocsakom [...]« (MP: 77); »Ar je tou odlocsil bil, prei,, / di neg je te ſzveit ſztvoril, [...] (MP: 107).2043 MožNi izvori Preteklih časov v MartjaNski PesMariciV luči te kratke predstavitve lahko ugotovimo, da je bil sis-tem preteklih časov v Martjanski pesmarici zelo bogat. Aorist in imperfekt nista ohranjena v poznejših delih prekmurske-ga slovstva, najdemo pa ju v nekaterih delih kajkavske knji-ževnosti, predvsem v pesmaricah, npr. v Pavlinskem zborni-ku (1643). Kljub temu lahko dodamo, da ne veljata za izvirni prvini kajkavskega jezika. Zanimivo vprašanje je, od kod izvirata aorist in imperfekt v Martjanski pesmarici? Verjetno gre za vpliv hrvaške glago-ljaške književnosti. V 15. stoletju je nastalo precej mešanih be-sedil, ki ne vsebujejo le čakavskih prvin, temveč odražajo tudi nekatere kajkavske značilnosti. Ta besedila najdemo v zborni-kih, ki so večinoma nastali v 15. stoletju, npr. Vinodolski zbornik (prva polovica 15. stoletja), Petrisov zbornik (1468), Kolunićev zbornik (1468), Tkonski zbornik (prva četrtina 16. stoletja), Žgom-bićev zbornik (16. stoletje), Grškovićev zbornik (druga polovica 16. stoletja). Ti zborniki so nastali na prostoru, ki zajema območje južno od Vinodola do Otočeca in Gacke ter severnovzhodno od Vinodola z Modušem do Pokuplja (Oczkowa 2010: 134). Največ kajkavskih prvin zrcali Petrisov zbornik, zlasti njegov zadnji del. Kajkavske značilnosti so fonetske, morfološke in besedoslovne, npr.- psl. *ě > e ali i, npr. greh, ampak svit;- mn- > vn-, npr. vnogo;- protetični v-, npr. vuči, vulici;- rotacizem, npr. moraše, morahu;- tvorba prihodnjika s prihodnjiškimi oblikami glagola biti (bum, buš, bu, bumo) in nedoločnikom, npr. ako vavek buš goriti;- kajkavizmi, npr. kaj, koteri, niče, zopet- veliko število madžarskih izposojenk, npr. beteg, harc, šereg (prim. Ocz-kowa 2010: 135).Po mnenju Barbare Oczkowe (2010: 137) so glagoljaši za-vestno vključevali prvine govornega jezika v besedila, ker so na ta način želeli cerkveno slovanščino približati bralcem in olajšati težave pri razumevanju besedil.205Tukaj navedeni zborniki so vsi napisani z glagolico in zrcalijo izročilo stare cerkvene slovanščine in jezikovne zna-čilnosti okolice, v kateri so nastali. Po eni strani so ti zborni-ki  dokaz za intenziven stik med čakavskim in kajkavskim prostorom, in to je lahko prispevalo tudi k nastanku mešanih besedil. Po drugi strani pa je popolnoma mogoče, da sta lah-ko na ta način aorist in imperfekt brez večjih težav  prešla v kajkavsko slovstveno izročilo. Aorist in imperfekt sta v teh zbornikih lepo ohranjena. To lahko dokažemo s primeri iz Petrisovega zbornika (1468), v katerem najdemo pomembno besedilo, ki je v zgodovini hr-vaške književnosti omenjeno kot Rumanac trojski. Vse tukaj navedene primere navajam po monografiji Lászla Hadrovi-csa (Hadrovics 1955) in po njegovem prepisu v latinico: »idě-še, gdě slišaše junake i vitezi« (Petrisov zbornik: 122); »A one pridoše u košulach« (Petrisov zbornik: 123); »moei služʼbe su-enʼe ino [ne] bě« (Petrisov zbornik: 125); »a hʼćeri prieše ruho i biser« (Petrisov zbornik: 128); »i vele se Grci boěhu« (Petrisov zbornik: 129); »I vzěše Troju ělom« (Petrisov zbornik: 134). Tudi ti primeri dobro zrcalijo, da sta bila aorist in imperfekt prisotna v teh zbornikih in sta prešla tudi v poznejša kajka-vska besedila.4 skLepV prispevku so predstavljene vse oblike preteklih časov v Martjanski pesmarici, med katerimi se največkrat pojavljata preteklik in imperfekt. Za aorist in predpreteklik najdemo v pesmarici manj primerov. Izvir aorista in imperfekta v najsta-rejši rokopisni pesmarici prekmurskega slovstva moramo iskati v tistih glagoljaških zbornikih, ki so nastali v 15. sto-letju in vsebujejo mešana čakavsko-kajkavska besedila. Iz-ročilo teh preteklih časov je v knjižno prekmurščino prišlo s posredovanjem knjižne kajkavščine. Tudi to potrjuje dejstvo, da je bil pred oblikovanjem prekmurske knjižne norme, tj. do druge polovice 18. stoletja, intenziven stik med kajkavščino in prekmurščino.206LITERATURABABIČ, Vanda, 2008: Učbenik stare cerkvene slovanščine. Lju-bljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za slavistiko: Znanstvena založba Filozofske fakultete, Oddelek za slovenistiko.BORI, Imre, 1973: Egy kaj-horvát daloskönyv magyar eredetű verseiről. Tanulmányok – Studije 6, 33–45.FANCEV, Franjo, 1935: Tragovima hrvatske kajkavske poezi-je 16. vijeka. Ljetopis JAZU 48, 165–168.– –, 1939: Hrvatska kajkavska poezija prošlih vjekova. Ljetopis JAZU 51, 86–105.HADROVICS, László, 1955: Az ómagyar Trója-regény nyomai a délszláv irodalomban. (MNyTK 89). Budapest: Akadémiai Kiadó.IVŠIĆ, Stjepan, 1970: Slavenska poredbena gramatika. Zagreb: Školska knjiga.LUKÁCS, István, 2005: Martjanska pesmarica – izvor za iden-tifikaciju Andrije Knezajića. Prekmurska narečna, slovstvena ustvarjalnost. Ur. Jože Vugrinec. Murska Sobota: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Petanjci. 299–305.LUKAČ, Stjepan, 2003: Alternative standardizacije i kanoni-zacije na rubnim područjima: sakralna erotika u Preko-murskoj/Martjanskoj pjesmarici. Hrvatski književni jezik: zbornik radova. Ur. Stjepan Lukač. Budimpešta: Hrvatska samouprava Budimpešte. 53–60.MEIER-BRÜGGER, Michael, 2003: Indo-European Linguistics. Berlin – New York: Walter de Gruyter.MP: Martjanska pesmarica. Uredil in spremna besedila napisal Vilko Novak. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.NOVAK, Vilko, 1997: Prekmurska Martjanska pesmarica. Mar-tjanska pesmarica. Ur. Vilko Novak. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 3–64.OCZKOWA, Barbara, 2010: Hrvati i njihov jezik. Iz povijesti ko-dificiranja književnojezične norme. Prijevod s poljskoga jezi-ka Neda Pintarić. Zagreb: Školska knjiga.207ŠOJAT, Olga, 1973: Prekomurska pjesmarica I. (S izborom iz pjesama.) Forum 12/7–8, 176–213.TÓTH H., Imre, 1999: Rövid összehasonlító szláv nyelvtan. I. rész. Hangtan, alaktan (főnév, ige), szöveggyűjtemény. Szeged: JATE.

https://edit.elte.hu/xmlui/bitstream/10831/44199/1/Dudas.pdf

Pretekli časi v Martjanski pesmarici

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ELTE Digital Institutional Repository (EDIT)

Repository of the Academy's Library