Hibridizacija slovaščine v rabi kot rezultat konvergence sodobne slovaščine s češčino

Abstract

V prispevku pregledno orišemo glavne zgodovinske razvojne tendence slovaščine v odnosu do divergence in konvergence s češčino, kar je tesno povezano z vprašanjem jezikovnega purizma. Težišče tega orisa temelji na kratkem preglednem opisu najnovejšega stanja tega razvoja po razpadu Češkoslovaške in nastanku Slovaške kot samostojne države. Kljub novonastali situaciji in pričakovani divergenci, postopnemu oddaljevanju obeh jezikov, po naših opažanjih v rabi slovaščine paradoksalno prihaja do konvergence s češčino kot posledica asimetričnosti vzajemnih vplivov slovaščine in češčine v ekonomskem, izobraževalnem in zlasti medijskem prostoru. Deloma je to rezultat očitnih jezikovnih napak. Rezultat enosmernega prekomernega transferja v drug jezik je ekstralingvalni jezikovni hibrid kot denimo denglisch, spanglish idr. Na primerih iz sodobnega živega sporazumevanja poskušamo s pomočjo empiričnega opazovanja in deloma člankov in internetnih diskusij uglednih slovaških tiskanih medijev pokazati nespregledljiv proces hibridizacije slovaščine v rabi s češčino na zvočni, oblikoslovni, besedotvorni, skladenjski, leksikalni in leksikalno-semantični ravni kot primer novodobne češkoslovaščine