Trunk Širca, Nada

Repository of University of Primorska

Evropeizacija in visoko šolstvo –primer Visoke šole za management v Koprumag. Nada Trunk Širca      Znanstveno raziskovanje kot produkcija novega znanja je bilo že od nek-daj vzrok za sodelovanje med univerzami doma in v tujini. Sodelovanjena podrocˇju poucˇevanja in ucˇenja pa se je razmahnilo v zadnjih letih invisokošolski zavodi postajajo vse bolj mednarodno naravnani. To spre-membo je prav gotovo spodbudila tudi Evropska unija s svojimi pro-grami (Socrates, Leonardo da Vinci . . . ) in Sorbonska ter Bolonjska de-klaracija. Slednjo je podpisalo  držav.Zunanje okolje torej mocˇno vpliva na visokošolske zavode in njihovodelovanje. In kaj je »spreminjajocˇe se zunanje okolje«? Najvecˇkrat govo-rimo o globalizaciji in internacionalizaciji – cˇeprav sta pojma povezana,nimata enakega pomena. Knight (v Phare , ) meni, »da sta interna-cionalizacija in globalizacija razumljeni kot razlicˇna, toda dinamicˇno po-vezana koncepta. Globalizacijo je možno pojmovati kot katalizator, med-tem ko je internacionalizacija proaktivni nacˇin odziva«, in opredeljujeinternacionalizacijo visokošolskega izobraževanja kot »proces integrira-nja mednarodne in medkulturne razsežnosti v poucˇevanje in ucˇenje,znanstveno raziskovanje ter storitvene dejavnosti ustanove«. Po Scottu() vsi visokošolski zavodi sicer niso internacionalizirani, zato pa sovsi del procesa globalizacije, ki se nanaša na vzpon globalne družbe in go-spodarstva (npr. razširjene trge in mednarodno konkurenco), mobiliza-cijo kvalificirane delovne sile, rast tehnoloških inovacij in pomembnostpretoka znanja.In kaj je »evropeizacija« v primerjavi z »internacionalizacijo«? Neka-teri trdijo, da koncepta nista le razlicˇna, ampak je med njima celo neka-kšna napetost. Teichler (v Scott ) navaja, da se izraz evropeizacija ali»evropska razsežnost« pogosto uporablja na nadnacionalni ravni (npr. vokviru Evropske unije), ker naj bi s tem skušali »regionalizirati« inter-nacionalizacijo z namenom, da bi na tem obmocˇju preprecˇili vpliv glo-balnih gospodarstev drugih držav, kot so Združene države Amerike inJaponska. Po drugi strani pa se izraza dostikrat uporabljata tudi prepro- mag. Nada Trunk Šircasteje inmanj politicˇno, posebno na institucioanlni ravni, kjer evropske indruge politike težijo k poenotenju, se povezujejo med sabo ali prehajajodruga v drugo.Izobrazba, zlasti visokošolska, postaja pomemben pripomocˇek, kilahko pomaga povecˇati gospodarsko konkurencˇnost. Gospodarstvo jevse bolj odvisno od znanja, s katerim si bodo študenti pridobili uspo-sobljenost sprejemati in uporabljati informacije, ter od osvešcˇenosti, daje treba znanje obnavljati, saj izobrazba in usposobljenost vedno hitrejezastarevata.Visokošolski zavodi lahko pomagajo državi, da se bo mogla odzvatina posledice globalizacije, tako, da zagotovijo ustrezne študijske pro-grame za pridobitev izobrazbe in programe za izpopolnjevanje ter drugausposabljanja. Obstajajo mnogi dejavniki, ki spodbujajo ali zavirajo de-lovanje visokošolskih zavodov, npr.: razlicˇni visokošolski sistemi, naci-onalna tradicija in prednostne naloge ter razmerje med državo in viso-kim šolstvom (pristojnosti in avtonomnosti). Kako nacionalna urejenostvisokošolskega sistema vpliva na delovanje visokošolskih zavodov, semimela priložnost v živo spremljati zadnji dve leti, ko sem bila cˇlanica slo-venske nacionalne delegacije na petih delavnicah, ki jih je pod naslovom»Politika oz. strateške zadeve v visokem šolstvu« vodil »Center for HigherEducation Policy Studies« z Univerze Twente na Nizozemskem. Udele-ženci delavnic so bili vodilni ljudje, zaposleni v sistemu visokega šolstva,npr. državni sekretarji za podrocˇje visokega šolstva in rektorji, prorek-torji, dekani in direktorji visokošolskih zavodov.Našteti dejavniki pomembno prispevajo k internacionalizaciji v viso-kem šolstvu – pravzaprav se po teh dejavnostih prepoznava mednarodnousmerjen visokošolski zavod:• kreditnoprenosni sistem () in priznavanje kreditnih tocˇk,• mobilnost študentov in ucˇiteljev, vecˇjezicˇnost, ucˇenje na daljavo,• primerljivost in prenova študijskih programov, priloga k diplomi,priznavanje diplom,• partnerstvo med visokošolskimi zavodi, sodelovanje pri raziskova-nju in poucˇevanju,• vkljucˇevanje v mednarodna združenja in mreže osnovane pred-vsem na znanstvenih disciplinah.Tudi Slovenija je v zadnjih nekaj letih veliko naredila na tem podro-Evropeizacija in visoko šolstvo cˇju. Pri vzpostavljanju formalnih pogojev ima Visoka šola za manage-ment zaradi svoje sorazmerne neodvisnosti (ni del univerze) in fleksibil-nosti (je majhna in mlada institucija) zagotovo prednost pred ostalimizavodi v Sloveniji. Senat  je sprejel  (European credit Trans-fer System) in naši študijski programi formalno omogocˇajo mobilnostštudentov. Kot prvi visokošolski zavod v Sloveniji smo našim diploman-tom izdali »prilogo k diplomi«, ki je eden od instrumentov, ki olajšujejoprimerljivost študijskih programov in so osnova za mobilnost tudi prizaposlovanju.        Visokošolski zavod (univerza, fakulteta, akademija, visoka šola) je name-njen predvsem poucˇevanju in ucˇenju. Torej naj bi bila to organizacija,ki se dejavno odziva na nagle spremembe v okolju in je pripravljena naprihodnost. Pridobiva novo znanje in ga uvaja ter na ta nacˇin izboljšujesvoje delovanje. Kot ucˇecˇa se organizacija se ukvarja s sistematicˇnim re-ševanjem problemov, preizkuša nove pristope, upošteva pridobljene iz-kušnje, lastne in tuje, ter hitro in ucˇinkovito prenaša znanje.Globalizacija oziroma evropeizacija je zajela tudi visoko šolstvo –treba se je odzivati na nagle spremembe v gospodarskem, politicˇnemin družbenem okolju in sicer tudi v mednarodnem pogledu. Vse to pane zahteva od visokošolskih zavodov samo strokovnega – akademskegavodenja, temvecˇ tudi sposobnost za strateško vodenje in upravljanje nainstitucionalnem nivoju.Na Visoki šoli za management smo izkoristili možnosti, ki jih dajeZakon o visokem šolstvu in locˇili strokovno funkcijo od poslovodne –enaka pozornost se posvecˇa akademski (programski) rasti šole kot nje-nemu institucionalnemu razvoju.Zaposleni na  smo v študijskem letu / na petih študijskihdelavnicah analizirali interese notranjih in zunanjih udeležencev šole, za-snovali smotre in oblikovali izjavo o viziji ter poslanstvo. V lanskem letusmo zasnovali proces priprave strateškega (razvojnega) nacˇrta šole – prinjegovem nastajanju sodelujejo vsi, ki bodo najpomembnejše dejavnostimorali tudi izvajati.Na šoli se zavedamo, da v visokem šolstvu igra kakovost vedno vecˇjovlogo. V štirih letih smo na Visoki šoli za management vzpostavili pro- mag. Nada Trunk Šircaces institucioanalne samoevalvacije, v katero so vkljucˇeni tudi elementiprogramske evalvacije.V okviru razvojnega projekta »Zasnova in uvedba samoevalvacije tervpliv na uvajanje izboljšav« smo izpeljali akcijsko raziskavo s katero smo:• razvili in izpopolnili nekaj instrumentarijev za letno spremljanjeizvedbe študijskih programov, predvsem kar zadeva poucˇevanje invsebine študijskih programov, vzporedno pa smo zasnovali tudi(delno) informacijsko podporo za analizo teh instrumentarijev, kiso:. anketa za redne študente ob prvem vpisu v dodiplomski pro-gram,. anketa za redne študente o izvedbi dodiplomskih študijskihprogramov,. anketa za mentorje študentov na strokovni praksi,. obcˇasni skupinski intervju z izbranimi skupinami študentovizrednega študija,. anketa za študente o izvedbi podiplomskih študijskih pro-gramov,. anketa za visokošolske ucˇitelje in sodelavce,. anketa za diplomante – ob diplomiranju (v pripravi),. anketa za diplomante – leto do dve leti po diplomiranju (vpripravi).• opredelili podrocˇja, ki jih letno sistematicˇno spremljamo:. študenti in ucˇinkovitost študija (analiza vpisa po razlicˇnihkriterijih, analiza izpitnih obdobij, prehodnost med letniki,dolžina trajanja študija, analiza zaposlovanja študentov, vi-dni uspehi študentov, obštudijska dejavnost),. izvedba študijskih programov (razmerje med številom štu-dentov in številom pedagoških delavcev, uresnicˇevanje štu-dijskega programa, vkljucˇevanje strokovnjakov iz prakse vizvedbo programa),. zaposleni in njihov strokovni razvoj (kadrovska struktura poizobrazbi, število habilitacij, študijski obiski in izmenjave,posebni dosežki zaposlenih),Evropeizacija in visoko šolstvo . raziskovalna dejavnost (cˇlanki, referati, monografije, pro-jekti – domacˇi in mednarodni),. mednarodna dejavnost (bilateralne institucionalne pogodbe,projekti, strokovna srecˇanja/konference),. materialni pogoji (prostori in oprema, število racˇunalnikov,lastna študijska literatura, obseg knjižnicˇnega gradiva in pe-riodike, izposoja literature in uporaba cˇitalnice),. financˇno poslovanje.• vzpostavili sistem povratnih informacij – obravnave analiz in le-tnega porocˇila med zaposlenimi (individualne analize in sku-pinske razprave v okviru pedagoškega kolegija in akademskegazbora), v študentskem svetu, predstavitev letnega porocˇila širšijavnosti.Na osnovi sistematicˇnega spremljanja delovanja šole in razvojnihtrendov v visokem šolstvu tako doma kot v svetu smo sproti uvajali spre-membe – izboljšave in spremljali njihove ucˇinke:• Veliko izboljšav lahko najdemo v spremenjenih nacˇinih poucˇeva-nja in ocenjevanja študentov. Na vsebinski ravni so spremembepredvsem v aktualizaciji ucˇnih vsebin v okviru sprejetih ucˇnih na-cˇrtov.• Izboljšave so opazne tudi na podrocˇju urejenosti delovanja šole.• Na osnovi izkušenj izvajanja študijskega programa Managementpa je zasnovana razvojna naloga »Dopolnitve in spremembe štu-dijskega programa Management«, ki naj bi prinesla spremembepredvsem v izbirnosti predmetov za študente.• Zasnovali in izpeljali pa smo kar nekaj razvojnih projektov, pri ka-terih smo bili med prvimi v slovenskem visokošolskem prostoruin ki so pomembni za razvoj visokošolskega zavoda: uvedba kredi-tnega sistema () v študijskih programih, razvoj priloge k di-plomi in podpornega informacijskega sistema, zasnova in uvedbasamoevalvacije ter vpliv na uvajanje izboljšav in razvoj podpor-nega informacijskega sistema, izdaja letnih celovitih informacij zaštudente v »Študijskem vodniku«, oblikovanje »Letnega porocˇila«šole in njegova javna predstavitev, razvoj celovitega informacij-skega sistema visokošolskega zavoda (ki bo koncˇan leta ). mag. Nada Trunk ŠircaS takšnim pristopom prihaja vedno bolj v ospredje osredotocˇen pri-stop k snovanju ciljev naše šole in jasno opredeljevanje dejavnosti, s ka-terimi jih bomo uresnicˇevali. Zato je potrebna vedno vecˇja preglednost,dolocˇenost in usklajenost nacˇrtov šole ter intenzivno sodelovanje vsehsodelujocˇih. Nadzor nad izvedbo vseh dejavnosti ima izjemen pomen,biti pa mora predvsem proaktiven in le izjemoma reaktiven ter vgrajen vproces samoevalvacije.Vzporedno s snovanjem in uvajanjem instrumentarijev, s pomocˇjokaterih spremljamo delovanje šole, smo prav gotovo vzpostavili tudi po-zitiven odnos do samoevalvacije, ki je v visokem šolstvu eden od najpo-gostejših pristopov k zagotavljanju kakovosti.Številni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z visokim šolstvom, menijo, daje »evropsko razsežnost« tako težko uvajati v visoko šolstvo predvsemzato, ker je akademsko kulturo univerze najtežje spreminjati. V okviruprojekta  ( ) so ugotovili, da na mnogih univerzahvlada »kultura obtoževanja drugih za probleme, namesto da bi vsak sa-mokriticˇno sprejel svoj delež odgovornosti zanje«. Visokošolski zavodibi morali izpolniti dva pogoja za ucˇinkovito delovanje in sicer zaupanjein skromnost – prav ti dve lastnosti pa sta dejansko le redko sestavni delakademske kulture. . . Evropska univerza: prirocˇnik za institucionalni pristop kstrategiji in kakovosti pri vodenju in upravljanju, evropski politiki terakademskem priznavanju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.Scott, P., ur. . The globalization of higher education. Buckingham:/ Press.

Evropeizacija in visoko šolstvo - primer Visoke šole za management v Kopru

https://repozitorij.upr.si/Dokument.php?id=1528&dn=

Evropeizacija in visoko šolstvo - primer Visoke šole za management v Kopru

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Repository of University of Primorska