Študija je ocenila dobrobit krškopoljskih prašičev, vzrejenih v treh ekoloških sistemih – v hlevu, na prostem ter na prostem z ovcami – s pomočjo določanja koncentracije kortizola v dlaki in ocenjevanja pogojev reje. Vzorce dlake so sezonsko odvzeli 45 prašičem, kortizol pa analizirali z metodo ELISA. Rezultati so pokazali nekoliko višje vrednosti kortizola pri prašičih na prostem, verjetno zaradi večje izpostavljenosti okoljskim dejavnikom, vendar razlike niso bile statistično značilne. Tudi starost je vplivala na višje vrednosti, spol pa ne. Dobrobit je bila v vseh skupinah visoka, le prašiči na prostem so poleti utrpeli sončne opekline. Ugotovili so, da lahko dobro zasnovana hlevska reja s povečano talno površino in uporabo slame doseže enako ali boljšo raven dobrobiti kot reja na prostem. Rezultati kažejo, da višja raven kortizola ni nujno pokazatelj slabše dobrobiti. Nadaljnje raziskave naj vključujejo tudi primerjavo z intenzivno rejo