The contribution presents the results of investigations of

wood collected at Resnikov prekop in 2002 and radiocarbon dating. The results illustrate some characteristics of the palaeoenvironment in the area of the Ljubljansko barje during the second quarter of the 5th millennium B.C

Korenčič, Tjaša

Čufar, Katarina

SciVie

123RAZISKAVE LESA Z RESNIKOVEGA PREKOPAIN RADIOKARBONSKO DATIRANJEKatarina ČUFAR in Tjaša KORENČIČIzvlečekPredstavljeni so rezultati raziskav lesa, zbranega na Res-nikovem prekopu v letu 2002, in radiokarbonskega datiranja.Rezultati nakazujejo nekatere značilnosti paleookolja na območjuLjubljanskega barja v drugi četrtini 5. tisočletja pr. Kr.Ključne besede: Ljubljansko barje, 5. tisočletje pr. Kr., ko-lišče, arheološki les, dendrokronologija, radiokarbonsko datiran-je, paleookoljeAbstractThe contribution presents the results of investigations ofwood collected at Resnikov prekop in 2002 and radiocarbon da-ting. The results illustrate some characteristics of the palaeoen-vironment in the area of the Ljubljansko barje during the secondquarter of the 5th millennium B.C.Key words: Ljubljansko barje, 5th millennium B.C., pile-dwelling settlement, archaeological wood, dendrochronology,radiocarbon dating, palaeoenvironmentUVODOb arheološkem sondiranju na Resnikovem preko-pu 2002. leta smo naleteli tudi na ostanke lesa. Razliku-jemo horizontalne ostanke kolov in vej, ki so ležali valuvialnem sedimentu nad jezersko kredo in na njej, invertikalne, v jezerski sediment zabite kole. Slednji so seizkazali kot najpomembnejši za pojasnitev dogajanja naResnikovem prekopu. Predpostavljamo, da zanesljivopripadajo prazgodovinski naselbini, medtem ko to ninujno za horizontalne ostanke lesa.V prispevku predstavljamo rezultate raziskav lesa- ksilotomsko analizo - in rezultat radiokarbonskegadatiranja.RAZISKAVA LESAIN RADIOKARBONSKO DATIRANJEIz sond 1-3 in drenažnega jarka smo pobrali 34vzorcev lesa. 28 vzorcev je bilo primerno ohranjenih,tako smo lahko identificirali lesno vrsto, jim izmerilipremere in določili število branik. 18 vzorcev je bilo jel-ševih (Alnus sp.), 8 jesenovih (Fraxinus sp.), 1 javorjev(Acer sp.), kar 7 vzorcev pa nam ni uspelo identificirati,ker je bil les preveč uničen.16 vzorcev je predstavljalo ostanke kolov, na katerihso bile postavljene kolibe. Njihov srednji premer je bil 8,6cm (tab. 1), njihove dimenzije pa so bile od 6,0 do 17,0cm, pri čemer je bilo 9 kolov debelejših od 8,5 cm.Izjema je bil horizontalni vzorec št. 3 premera 38,0cm, ki je imel 96 branik in je bil po naših kriterijih (Ve-lušček, Čufar 2002) edini primeren za dendrokronološ-ko analizo. V vseh ostalih primerih les ni bil primerenza dendrokronološko raziskavo, saj so imeli vzorci manjkot 45 branik.Na osnovi določljivih lastnosti smo za radiokarbon-ske analize izbrali vzorec vertikalnega kola št. 33 iz lesajelše, ki je imel premer 9 cm in 10 branik. V ta namensmo odvzeli polovico koluta, ki je vsebovala vseh 10branik. Rezultat radiokarbonskega datiranja je predstav-ljen v tabeli 2.Radiokarbonska datacija kaže, da gre za najstarej-ši vzorec arheološkega lesa z Ljubljanskega barja, karsmo jih v zadnjem desetletju raziskali v okviru arheolo-124Tab. 1: Rezultat identifikacije lesa in meritev premerov vertikalnih kolov z Resnikovega prekopa (sondiranje 2002): * - vzorci izsond 1, 2, 3; ** - vzorci iz drenažnega jarka.Table 1: The results of the wood identification and measurement of the diameters of vertical piles from Resnikov prekop (2002sample trenching): * - samples from trenches 1, 2, 3; ** - samples from the drainage ditch. Vrsta lesa / Wood species ALGL jelša / alder  Alnus glutinosa FRSP        jesen / ash  Fraxinus sp.    ACSP javor / maple Acer sp. Inid.  Skupno št. (povprečni premer v cm)  / Total number of samples  (Average diameter in cm) Vertikalni kol št. / Vertical pile number * 8, 15, 21, 22, 24, 33 ** 25, 26, 27, 29 * 13, 14 ** 28, 30 * 32 * 11 .16 Povprečni premer v cm / Average diameter in cm * 10.7 ** 9.9 * 6.75 ** 7.5 * 9 * 8 .8.6  Tab. 2: Radiokarbonsko datiran vzorec vertikalnega kola št. 33 iz sonde 3.Table 2: Radiocarbon dating of the sample from vertical pile no. 33 from trench 3.Vzorec št. / Sample no. Št. branik / No. of tree-rings Lab. št. /  Lab. no. Vrsta lesa /  Wood type 14C datum /  14C date Cal BC ± 1 sigma Cal BC ± 2 sigma RP02-33 10 Hd-24038 Alnus glutinosa jelša 5718 ± 23 BP 4580-4505 cal BC 4675-4465 cal BC ško-dendrokronoloških raziskav (Velušček, Čufar 2002).Vzorec je na primer okoli 750 let starejši od doslej najsta-rejšega radiokarbonsko datiranega vzorca s koliščarskenaselbine Hočevarica1 (Čufar, Kromer 2004, sl. 6.3.3b).SKLEPNamen arheološkega sondiranja na Resnikovemprekopu je bil med drugim pridobiti arheološki les zadendrokronološko raziskavo in ugotoviti, ali gre za lesiz 5. tisočletja pr. Kr. Žal je bilo lesa malo in je bil zadendrokronološko raziskavo neprimeren.Tako smo lahko odvzeli samo vzorec za radiokar-bonsko datiranje v heidelberškem laboratoriju. Rezultatje radiokarbonski datum kola št. 33 iz sonde 3: 5718 ±23 BP.Primerjava z dvema predhodnima datacijama ver-tikalnih kolov z Resnikovega prekopa, ki ju objavlja Di-mitrijević (1979, 179) ter kasneje tudi Budja (1994, sl.5),2 kaže, da se naš datum prekriva z eno in le maloodstopa od druge objavljene datacije. Ta rezultat je zelopomemben, kar kaže na enako starost treh v bistvu nak-ljučno izbranih kolov, ta pa nakazuje, da je bilo koliščenajverjetneje naseljeno krajši čas.Podatki o izboru lesnih vrst kažejo, da se ta nekoli-ko razlikuje od izbora lesnih vrst na drugih koliščih. Vvzorcu prevladuje jelša, sledi jesen, prisoten je tudi javor.Kljub majhnosti raziskanega območja vsi rezultatinakazujejo, da je bilo vzorčenje reprezentativno. Ob son-diranju leta 1957 so namreč ugotovili podoben izbor les-nih vrst (Harej 1975, 146 s), v poročilu z izkopavanj leta1962 pa ugotavljajo raznovrstno izbiro lesnih vrst, medkaterimi je celo bukev.3 Rezultati sondiranja v letu 1957in 2002 torej kažejo, da so na Resnikovem prekopu zakole uporabili predvsem les jelše in nekoliko manj jesenakot pri gradnji kronološko mlajših kolišč na Ljubljanskembarju, kjer prevladujeta jesen in hrast (Čufar, Velušček2004a, 269 s, tab. 6.1.1). Izbor lesnih vrst nakazuje, da soles vzorčili na poplavnih in vlažnih terenih.Zelo zanimiv je tudi premer vertikalnih kolov. Vnasprotju z mnenjem Bregantove (1964, 10; glej še Bud-ja 1994, 168) njihovi premeri ne odstopajo od tistih (glejtab. 1; Bregant 1964, 10; Harej 1975, 146), ki jih pozna-mo z drugih kolišč na Ljubljanskem barju (prim. Ve-lušček, Čufar, Levanič 2000, grafikon 1; Čufar, Velušček2004b, sl. 6.2.1).Pri našem sondiranju leta 2002 klanih kolov nis-mo odkrili, ob izkopavanjih leta 1962 pa jih je bilo naj-denih sedem, nekateri celo iz debel premerov nad 141 14C datum: 4972 ± 25 BP.2 5824 ± 150 BP in 5856 ± 93 BP.3 Rezultat z izkopavanj 1962. je zgolj informativen, saj sistematična ksilotomska raziskava lesa ni bila opravlje-na (Culiberg, Šercelj 1991, 251).125cm (Bregant 1964, 10), kar je sicer reden pojav na veči-ni mlajših kolišč (npr. Čufar, Velušček 2004a).Za izbor lesa lahko obstaja več razlogov:1a) za kole so uporabili les jelše, ker je ta uspevalav neposredni (lahko tudi zamočvirjeni) bližini kolišča,in les jesena, ki je uspeval na bližnjih nekoliko bolj su-hih terenih;1b) jelševina prevladuje zato ker ima les nizko gosto-to in ga je laže posekati ter obdelati;1c) trajnejša hrastovina sploh ni uspevala v bližni -kar kaže na drugačno, morda bolj zamočvirjeno okolje;2a) ni bilo potrebe za uporabo trajnejšega lesa hras-ta, ker so bila bivališča na kolih samo začasna.Ker dejanski obseg ostankov naselbine še ni znan,je tudi dokončni odgovor, ali je naš izbor lesa reprezen-tativen, še odprt. Menimo, da so vertikalni koli najboljzanesljivi ostanki prazgodovinske naselbine, ki lahkoveliko povedo tudi o paleookolju na Ljubljanskem barjuv drugi četrtini 5. tisočletja pr. Kr. Vsi drugi vzorci lesapa so morda na najdišče ”prišli” kasneje. Ker nismoposebej ugotavljali, ali res pripadajo kolišču, so kronolo-ško vprašljivi in o njih nismo razpravljali.BREGANT, T. 1964, Poročilo o raziskovanju koliščain gradbenih ostalin ob Resnikovem prekopu pri Igu. - Po-ročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji 1, 7-24.BUDJA, M. 1994, Spreminjanje naravne in kultur-ne krajine v neolitiku in eneolitiku na Ljubljanskem barjuI. - Poročilo o raziskovanju paleolitika, neolitika in eneoli-tika v Sloveniji 22, 163-181.CULIBERG, M. in A. ŠERCELJ 1991, Razlike vrezultatih raziskav makroskopskih rastlinskih ostankovs kolišč na Ljubljanskem barju in pelodnih analiz - do-kaz človekovega vpliva na gozd. - Poročilo o raziskovanjupaleolita, neolita in eneolita v Sloveniji 19, 249-256.ČUFAR, K. in B. KROMER 2004, Radiokarbon-sko datiranje kronologij širin branik s Hočevarice. - V:A. Velušček (ur.), Hočevarica - eneolitsko kolišče na Lju-bljanskem barju, Opera Instituti archaeologici Sloveni-ae 8, 281-285.ČUFAR, K. in A. VELUŠČEK 2004a, Dendrokro-nologija in dendrokronološke raziskave v Sloveniji. - V:A. Velušček (ur.), Hočevarica - eneolitsko kolišče na Lju-bljanskem barju, Opera Instituti archaeologici Sloveni-ae 8, 263-273.ČUFAR, K. in A. VELUŠČEK 2004b, Dendrokro-nološke raziskave na koliščarski naselbini Hočevarica. -V: A. Velušček (ur.), Hočevarica - eneolitsko kolišče naLjubljanskem barju, Opera Instituti archaeologici Slove-niae 8, 274-280.DIMITRIJEVIĆ, S. 1979, Lasinjska kultura. - V:Praistorija jugoslavenskih zemalja 3, 137-181, Sarajevo.HAREJ, Z. 1975, Kolišče ob Resnikovem prekopu- II. - Poročilo o raziskovanju neolita in eneolita v Sloveniji4, 145-169.VELUŠČEK, A. in K. ČUFAR 2002, Dendrokro-nološke raziskave kolišč na Ljubljanskem barju - stanje2001. - Arheološki vestnik 53, 59-67.VELUŠČEK, A., K. ČUFAR in T. LEVANIČ 2000,Parte-Iščica, arheološke in dendrokronološke raziskave.- Arheološki vestnik 51, 83-107.126INVESTIGATIONS OF WOOD FROMRESNIKOV PREKOP AND RADIOCARBON DATINGTranslationINTRODUCTIONWood remains were discovered during archaeolog-ical sample trenching at Resnikov prekop in 2002. Wedistinguish between the horizontal pile and branch re-mains that lay in the alluvial sediment above and on thelake marl, and the vertical piles driven into the lake sed-iment. The latter proved to be the most important inclarifying the developments at Resnikov prekop. It wasconcluded that the vertical piles undoubtedly belong toa prehistoric settlement, which is not necessarily so inthe case of the horizontal wood remains.This paper presents the results of wood investiga-tions - the xylotomic analysis - and the results of radio-carbon dating.WOOD RESEARCHAND RADIOCARBON DATINGWe collected 34 samples of wood from trenches 1-3 and the drainage ditch. 28 samples were adequatelypreserved, thus enabling the determination of their woodspecies, measurement of their diameters and the estab-lishment of the number of tree-rings. 18 of the sampleswere alder (Alnus sp.), 8 ash (Fraxinus sp.), 1 maple(Acer sp.), and 7 samples could not be identified due toexcessive deterioration of the wood.16 samples were the remains of piles that support-ed huts. Their average diameter measured 8.6 cm (Ta-ble 1) and their dimensions were between 6.0 and 17.0cm, of which 9 piles where thicker than 8.5 cm.The exception was the horizontal sample no. 3with a diameter of 38.0 cm, and with 96 tree-rings whichwas by our criteria (Velušček, Čufar 2002) the onlypiece suitable for dendrochronological analysis. In allthe other cases, the wood was not suitable for dendro-chronological analysis since the samples had fewer than45 tree-rings.Based on the determinable properties we selecteda sample of the vertical pile no. 33 - alder with a 9 cmdiameter and 10 tree-rings - for radiocarbon analysis.The sample constituted half of a disc, which contained10 tree-rings. Table 2 presents the results from the radi-ocarbon analysis.The radiocarbon dating indicates that this is theoldest sample of archaeological wood from the Ljubljan-sko barje investigated in the past ten years within thesearchaeological-dendrochronological investigations (Ve-lušček, Čufar 2002). The sample is, for example, approx-imately 750 years older than the hitherto oldest radio-carbon dated sample from the pile-dwelling settlementat Hočevarica1 (Čufar, Kromer 2004, Fig. 6.3.3b).CONCLUSIONThe purpose of the archaeological sample trench-ing at Resnikov prekop was, among others, also to ob-tain archaeological wood for dendrochronological in-vestigations and to determine whether this wood is in-deed from the 5th millennium B.C. Unfortunately, notmuch of the wood was suitable for dendrochronologi-cal research.Consequently, only a sample was taken for radio-carbon dating at the Heidelberger Akademie der Wissen-schaften, Radiometrische Altersbestimmung von Wasserund Sedimenten in Heidelberg, Germany.The result is the radiocarbon date of pile no. 33from trench 3: 5718 ± 23 BP.Comparison with two previous datings of verticalpiles from Resnikov prekop published by Dimitrijević(1979, 179) and later Budja (1994, Fig. 5),2 indicatesthat our date overlaps with one and only slightly devi-1 14C date: 4972 ± 25 BP.2 5824 ± 150 BP and 5856 ± 93 BP.127ates from the other dating. This result is important be-cause it indicates an equal age of three arbitrarily cho-sen piles, which, in turn, indicates that the pile-dwellingsettlement was inhabited for only a brief period.The data on the selection of the wood species showsa different choice than in other pile-dwellings. The dom-inant wood in this sample is alder, followed by ash andmaple.Despite the smallness of the investigated area, allthe results indicate that the sampling was representative.A similar selection of wood species was discovered dur-ing the sample trenching in 1957 (Harej 1975, 146 pg),while in the excavation report from 1962 a more diverseselection of wood species was determined, among whichwe also find beech.3 The results from both the 1957 and2002 sample trenching efforts thus indicate that the mostfrequently used wood at Resnikov prekop was alder, andto a lesser degree ash, while the most frequently used woodspecies at the chronologically younger pile-dwelling set-tlements in the Ljubljansko barje were ash and oak (Ču-far, Velušček 2004a, 269 pg, Table 6.1.1). The selectionof wood species indicates that the wood samples weretaken from flooded and humid terrain.The diameter of the vertical piles raised quite someinterest. Contrary to the opinion of Bregant (1964, 10;check also Budja 1994, 168), their diameters do not large-ly deviate from those (check Table 1; Bregant 1964, 10;Harej 1975, 146) known from other pile-dwellings in theLjubljansko barje (cf. Velušček, Čufar, Levanič 2000,Graph 1; Čufar, Velušček 2004b, Fig. 6.2.1).In our 2002 sample trenching we did not discovercleaved piles. However, seven were found during exca-vations in 1962, some of them from tree trunks with adiameter exceeding 14 cm (Bregant 1964, 10), whichregularly occurs at younger pile-dwellings (e.g. Čufar,Velušček 2004a)The wood selection may be due to a variety of reasons:1a) alder was used for the piles, because it grew inthe direct (possibly also swampy) vicinity of the pile-dwelling, and ash because it grew at a nearby, somewhatdrier terrain;1b) alder dominates because its wood is not verydense and hard and is therefore easier to fell and process;1c) oak containing more durable wood, which as arule does not grow in swampy environment, was notavailable in immediate vicinity of the settlement;2a) there was no need for the use of a more dura-ble oak, because the dwelling was temporary;Since the actual size of the settlement remains isyet unknown, the final answer to whether our selectionof wood is representative remains open. We believe thatthe vertical piles are the more reliable remains of theprehistoric settlement, and can tell more about the pal-aeoenvironment of the Ljubljansko barje during the 5thmillennium B.C. All the other wood samples could have”arrived” at the site later. Furthermore, as it was neverdetermined whether they indeed belong to the pile-dwell-ing settlement, these other wood samples remain chron-ologically questionable; consequently, they were not dis-cussed in this article.Katarina ČufarOddelek za lesarstvoBiotehniška fakultetaRožna dolina, Cesta VIII / 34SI-1000 Ljubljanakatarina.cufar@bf.uni-lj.siTjaša KorenčičInštitut za arheologijoZnanstvenoraziskovalnega centra SAZUNovi trg 2SI-1000 Ljubljanatjasa.korencic@zrc-sazu.si3 The excavation result from 1962 is only informative, since a systematic xylotomic analysis of the wood was notperformed (Culiberg, Šercelj 1991, 251).

Investigations of wood from Resnikov prekop and radiocarbon dating

http://eprints.gozdis.si/649/1/205_Cufar_2006_Resnik_arh.pdf

Investigations of wood from Resnikov prekop and radiocarbon dating

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

SciVie