Erik Toth

Toth, Erik

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia

171-398 | Ocjene, prikazi, izvješća     305 pri sklepanju sporazuma med državo in Rimskokatoliško cerkvijo („Vloga tajnega pogajalca pri sklepanju jugoslovanskega konkordata“), temu pa sledi prispevek o jugoslovansko-izraelskih tajnih stikih in ilegalnem tranzitu orožja preko Jugoslavije v obdobju med letoma 1948 in 1953 (Mateja Režek, „Jugoslovansko-izraelsko tajno sodelovanje v senci prve arabsko-izraelske vojne in spora z Informbirojem (1948-1953)“). Nadalje Milan Jazbec ana-lizira pet romanov o diplomaciji, ki so jih napisali nekdanji diplomati, ter pomen branja teh romanov za (bodoče) diplomate („Diplomacija v romanih: refleksija, sugestija ali samo fikcija?“). Zadnji prispevek, ki zaključuje letnik 2013 znanstvene revije Acta Histriae, je posvečen vlogi medijev in propa-gande v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije ter njihovi (ne)odvisnosti od političnih elit (Marjan Malešič, „Vloga medijev in propagande v vojnah na območju nekdanje Jugoslavije“). Kot je to v navadi, so vse štiri številke obogatene s številnimi recenzi-jami najnovejših slovenskih in tujih monografij, zbornikov in znanstvenih revij, ki so za bralca lahko še kako zanimive. Po izčrpnem pregledu lahko sklenemo, da je bila v letu 2013 za Acta Histriae že tako značilna znanstvena izvirnost začinjena tudi z odličnimi prispevki, ki so tokrat presegli meje jadranskega in evropskega prostora ter posegli tudi na območje Bližnjega in Daljnega vzhoda. S to popotnico lahko z veseljem pričakujemo nove številke v letu 2014.Urška LampeAnnales, Anali za istrske in mediteranske študije, Series historia et sociologia, l. 23, Koper 2013, 532 (183 + 349) str.Revija Annales je v predhodnem letu izdala dve novi številki s članki, ki pokrivajo sfere humanizma in družboslovja, zmeraj vezano na širši medite-ranski prostor. Tudi v tokratnem letniku smo priča izjemnim in profilira-nim tekstom, ki odpirajo obzorja na različnih koncih raziskovanja.V prvi številki triindvajsetega letnika revije Annales je v ospredju želja po sestavljanju zgodb, iskanju zapuščenih ali pozabljenih zgodovinskih kon-strukcij, dojemanju analogije ter vpliva med starimi ter novimi jezikovnimi prvinami in etičnimi problematikami, ki še zmeraj potrebujejo odgovor.306     Histria, 4, 2014. | Grupa autoraPrvo številko bi lahko porazdelili v tri sklope (ali tematike). V prvem (začetnem) sklopu se soočimo sprva z zgodovinsko-arheološko vezanimi tematiki, ki se soočajo z analiziranjem in rekonstrukcijo tako poteka kon-kretnega dogodka (bitka pri Frigidu, o kateri piše Andrej Štekar) kot stavb z antičnega, srednjeveškega in zgodnjega novoveškega obdobja (na primer članek Tine Kompare o rimskih najdbah v servitskem samostanu pri Kopru). Drugi del bi lahko poimenovali jezikoslovno-empirični, saj je osredotočen na teme jezikoslovje in dialektologijo ter njuno povezavo z jezikovnimi prvi-nami romanskih jezikov; izpostavil bi lahko tekst o stratifikaciji romanizma v knjigi Glagoljski natpisi Puležanke Ivane Poldrugo, ali članek o romanskih prvinah v istroslovenskem besedišču treh vasi s slovenske Istre, itn. Zadnji sklop revije pa je še najbolj razvejan, vendar skupna točka je etična oziroma moralna problematika. Karmen Erjavec izpostavlja prisot-nost ter vpliv medijev v življenju slovenskih otrok, Sara Štuva predstavi antropološke dialoge z etiko živali, pa članek o večni slovenski problematiki izbrisanih več avtorjev iz ljubljanskih znanstvenih ustanov. V prvi številki, dolgi 183 strani, se zvrsti trinajst člankov, z avtorji predvsem ožjega okolja, natančneje severnega Jadrana (Slovenije, Italije in Hrvaške), z izjemo francoskega avtorja Saugnina, ki problematizira pojem evroregij. Avtorji prve številke letnika 23 znanstvene revije Annales so: Andrej Štekar (Italija); André-Louis Sanguin (Francija); Ivana Poldrugo (Hrvaška); Tina Kompare, Mitja Oter Gorenčič, Samo Štefanac, Goran Filipi, Suzana Todorović, Karmen Erjavec, Sara Štuva, Maja Breznik, Marko Kržan, Rastko Močnik ter Milan Bufon (Slovenija). Sledi še rubrika s tremi ocenami svežih oziroma v zadnjem letu objav-ljenih monografij/prevodov na področju humanistike in družboslovja.Druga številka 23. letnika revije Annales se v primerjavi s predhodno predstavlja z znatno večjim številom člankov, saj jih naštejemo kar 24. V primerjavi z lanskoletno drugo številko letnika bi si dovolil ponovno izpo-staviti nekoliko bolj poenostavljeno porazdelitev (zelo očiten je prevladujoči sklop v reviji) in preprostejše prehajanjem med temami. In tudi tokrat sta prisotni samo dve oceni v drugi številki.Vsebino druge številke bi bilo smiselno razdeliti na 4 sklope, pri čem prvi sklop deluje bolj kot uvod(nik). Pri slednjem sta prisotna dva teksta o pojmovanju narave in anatomiji tolerance, ki nemudoma pripravijo bralca celotne revije na sledeče sklope, ki so precej biološko-družbeno opredeljeni. 171-398 | Ocjene, prikazi, izvješća     307 Drugi, in najdaljši, sklop je osredotočen na otroke, njihov razvoj, eduka-cijo, medetnične odnose, ki so vedno bolj prisotni vsepovsod v izobraže-valnih institucijah; o vlogah staršev pri otrokovi prihodnosti, prehodu iz ene v drugo ustanovo, Foucaultovem režimu resnic, težavam, s katerimi se tako tuji kot domači otroci srečujejo pri posameznih predmetih ali dogodkih znotraj šolskega sistema. Nekateri članki so rezultati raziskav mednarod-nega projekta o otroškem medetničnem nasilju in dojemanju medetničnosti med otroki, preko katerih je močno razumeti pomembnost dojemanja življe-nja v etnično zelo mešanem okolju, za kar družba si preprosto ne more več zatiskati oči. Prehod z drugega sklopa v tretji se izpelje preko članka o spremenje-nem kontekstu dela akademskih raziskovalcev. Sledi tretji sklop, tako da so še vedno posredno navezuje na drugega, saj so otroci nekako še v ospredju, vendar v obdobju pred rojstvom. Članki tretjega sklopa se tako lotevajo tem reproduktivnih izbirah, zamrznjenčkih, o postopkih biomedicinskih oplodi-tev, regulacijah rodnost in nevidne reproduktivne hendikepiranosti žensk. Zadnji sklop pa uokviri celoto dojemanja identitet na različnih kul-turnih, umetniški in družbenih nivojih življenja. Opredeljuje oblike repro-duciranja in izkazovanja emocij, hkrati pa določanje kodov, ki omogočajo pravilno sporazumevanje, tako med ljudmi kot preko pojmov. Zadnja številka revije Annales nam ponuja štiriindvajset člankov, šte-vilnih avtorjev z različnih koncev sveta, ki pa se ukvarjajo s podobnimi tematikami, vezanimi na področje Mediterana. Avtorji so sledeči: Donatella Greco, Chiara Zanetti in Eduardo Barberis (Italija); Birgit Sauer in Edma Ajanović (Avstrija); Marios Vryonides in Maria Kalli (Ciper); Lada Dura-ković, Nataša Urošević, Sandro Cergna, Martina Jakovčić, Josip Kajinić, Slaven Gašparović, Sanja Lozić, Ante Šiljeg in Kristina Krklec (Hrvaška); Beata Grabovac (Srbija); Igor Lukšič, Jernej Pikalo, Mitja Sardoč, Mateja Sedmak, Suzana Medarić, Maja Zadel, Ana Kralj, Tjaša Žakelj, Martina Rameša, Mirjana Ule, Andreja Vezovnik, Alenka Švab, Metka Mencin Čeplak, Andreja Živoder, Mojca Žefran, Majda Cencič, Samo Pavlin, Matjaž Uršič, Marjan Hočevar, Darja Zaviršek, Sanja Cukut Krilić, Irena Rožman in Tomaž Petek (Slovenija). V zaključku druge številke poleg dveh ocen je objavljen tudi »In memoriam« preminulemu Stanetu Južniču. Letnik deluje bolj kot zaokrožena celota, nekakšen organizem, ki preko vseh sklopov in člankov raste ter doseže svojo kulminacijo v zadnjem raz-308     Histria, 4, 2014. | Grupa autoradelku druge številke. Od splošnih in širših tematik zgodovine, arhitekture in jezika, se preide na človeka, natančneje otroka, njegov razvoj, odrašča-nje, dojemanje, nato pa k razmišljanju o otrocih, kar počne odrasla popula-cija. Vse skupaj pa zaključi že prej omenjeni epitaf. Revija Annales ponovno opozarja na svojo pomembnost v širšem mediteranskem in mednarodnem akademskem prostoru. Po več kot dvajsetih letih prisotnosti, objavljanja in širjenju znanosti, še vedno dokaže, da je še veliko neraziskanega, neobjav-ljenega, predvsem pa revija dokazuje, da je še veliko akademikov in razisko-valcev, ki se iz dneva v dan trudijo, da bi dojeli delovanje in pravila sveta ter svoje rezultate predstavili javnosti.Erik TothBuzetski zbornik, 40, Buzet 2013., 255 str.Na kraju znanstvenoga skupa Buzetski dani početkom rujna 2013. tradici-onalno je predstavljen novi svezak Buzetskoga zbornika, ovoga puta s broj-kom 40. Na uvodnim je stranicama prenesen govor gradonačelnika Valtera Flega sa svečane sjednice Gradskoga vijeća Grada Buzeta, održane 7. rujna 2012. povodom obilježavanja Dana grada – Subotine. Prvu cjelinu, posvećenu izlaganjima s 43. znanstvenog skupa Buzetski dani, otvara tekst „Nakit i oružje Buzeštine u razdoblju kasne antike i ranog srednjeg vijeka“ (13-26) Vesne Girardi Jurkić i Kristine Džin. Tekst se teme-lji na brojnim arheološkim istraživanjima i literaturi, a govori o specifičnom socijalnom i etničkom statusu kasnoantičkoga i ranosrednjovjekovnoga sta-novništva Buzeštine. Kompleksnu situaciju u turbulentnom razdoblju poku-šalo se razjasniti kroz istraživanje grobova romaniziranih starosjedilaca koji se razlikuju od grobova barbariziranih doseljenika iz razdoblja seobe naroda te su razvidne i promjene u društvenom i gospodarskom životu. Slijedi tekst „Zavirujući u svakidašnji život – trpeza u Roču u 16. sto-ljeću“ (27-34) Zdenka Baloga. Polazište istraživanjima analiza je podataka o prehrani i prehrambenim navikama stanovništva Istre s naglaskom na Roč i okolicu u 16. stoljeću. Glavni izvor podataka za ovaj tekst bila je knjiga računa Bratovštine svetoga Bartolomeja i općine Roč. Prema autorovim riječima, problemi nastaju kada se uzme u obzir činjenica da gotovo i nema 

Annales, Anali za istrske in mediteranske študije, Series historia et sociologia, l. 23, Koper 2013, 532 (183 + 349) str.

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Hrčak - Portal of scientific journals of Croatia