V prednaglasnih zlogih so dolgi vokali izšli iz Dybojevega zakona, medtem ko so v naglašenih in ponaglasnih zlogih nadaljevanje praindoevropskih vokalov s podaljšano stopnjo in narečnih indoevropskih kontrakcij in so izšli iz slovanske monoftongizacije diftongov ter so po nastanku novih barvnih razlik nasledek Van Wijkovega zakona in kontrakcij v ponaglasnih zlogih, v naglasni paradigmi (c) umika naglasa s končnih jerov in daljšanja v enozložnicah, v naglasni paradigmi (b) Stangovega zakona, samo v ponaglasnih zlogih pa preminitve laringalov