Članek je posvečen t. i. Vaillantovemu pravilu, ki zadeva distribucijo alomorfov *-ьš- in *-ějьš- priponskega obrazila praslovanskega primernika. Analiza starocerkvenoslovanskega korpusa (nasproti drugim starim slovanskim jezikom) kaže, da je sodobna formula V. A. Dyboja potrebna določenih popravkov. Avtor vrh tega razvija pogled P. S. Sigalova, ki območje delovanja pravila potencialno razširja še na neprehodne glagole spremembe stanja
