Legan Ravnikar, Andreja

Slovene

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

371Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023), 371–373andreJa legan ravnikarpetinšestdeset let univerzitetne proFesorice  ireNe orelCobiss: 1.19https://doi.org/10.3986/Jz.29.2.17Čeprav je jezikovna zgodovinarka in univerzitetna profesorica Irena Orel, ki letos praznuje 65. rojstni dan, najbolj poznana kot profesorica na ljubljanski Filozofski fakulteti, je bila skozi svojo bogato znanstveno kariero ves čas strokovno in oseb-no povezana tudi s Sekcijo za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. To sodelovanje je trajalo vse od njenih prvih delovnih let do načrtovane upokojitve jeseni 2023 in se bo, upamo, nadaljevalo tudi v prihodnosti. Po zaključeni gimnaziji leta 1977 je Irena Orel študirala slovenski jezik s književnostjo (A-smer) in francoski jezik s književnostjo (B-smer); za diplomsko nalogo na slovenistiki Problem antidrame v sodobni slovenski dramatiki je leta 1982 prejela študentsko Prešernovo nagrado Filozofske fakultete. Od leta 1983 do 1986 je bila tehnična sodelavka v leksikološki sekciji inštituta, od 1983 do 1988 pa tajnica Komisije za obravnavo Načrta pravil za novi slovenski pravopis. Febru-arja 1986 je bila izvoljena za raziskovalno asistentko, znanstvenoraziskovalno pot pa je kot mlada raziskovalka začela oktobra 1989 v »historični« sekciji. V treh letih (1986–1989) je opravila vse študijske obveznosti in zagovarjala magistrsko nalogo iz zgodovinske leksikografije (Sinonimična bogatost starejših slovenskih slovarjev, 1989). Jeseni 1990 je sprejela redno delovno mesto asistentke za zgo-dovinsko slovnico in dialektologijo slovenskega jezika na Oddelku za slovanske jezike in književnosti (današnjem Oddelku za slovenistiko) ljubljanske Filozofske fakultete. Med letoma 1989 in 1991 je bila aktivna tudi v stanovskem društvu – bila je tajnica in članica upravnega odbora Slavističnega društva Slovenije. Njena znanstvenoraziskovalna in pedagoška pot je bila začrtana po uspešnem zagovoru doktorata Predložni sistem v razvoju slovenskega knjižnega jezika od 16. do 19. stoletja leta 1994, ki obsega natanko 500 strani (mentorica zasl. prof. dr. Mar-tina Orožen). Leta 1995 je bila izvoljena v naziv docentke, 2001 v naziv izredne Andreja Legan Ravnikar  ZRC	SAZU,	 Inštitut	za	slovenski	 jezik	Frana	Ramovša,	Ljubljana	 andreja.legan-ravnikar@zrc-sazu.si	  https://orcid.org/0000-0002-1334-1360372 Andreja Legan Ravnikar  Petinšestdeset let univerzitetne Profesorice irene orelprofesorice za zgodovino slovenskega jezika, leta 2011 pa je postala redna profe-sorica. Za svoje pedagoške in raziskovalne dosežke je leta 2007 prejela tudi veliko priznanje Filozofske fakultete UL.Profesorica Irena Orel je v univerzitetnih predavanjih obravnavala širok spek-ter jezikovnozgodovinske problematike: razvoj slovnične zgradbe slovenskega jezika od 10. do konca 19. stoletja, zgodovinsko oblikoslovje, zgodovinsko bese-doslovje in skladnjo. Skozi celotno delovno dobo je ostala osredotočena tudi na tematiko slovenskega slovaropisja od 16. do konca 19. stoletja, ki je organsko povezana z njenim prvim delovnim mestom na inštitutu. Njena prva znanstvena objava je bil prispevek s 3. jugoslovanske konference o leksikografiji in leksi-kologiji (Sarajevo, 1986), objavljen v istoimenskem zborniku leta 1988. Naslovi njenih izvirnih znanstvenih člankov razkrivajo obravnavo najpomembnejših sta-rejših slovenskih slovarjev: Slovarsko delo Gregorja Vorenca (Obdobja 9, 1989); Govorica besed – paberki po Kastelec-Vorenčevem in Hipolitovem slovarju iz začetka 18. stoletja (Slava, 1990/91); Sopomenskost samostalnikov v starejših slovenskih slovarjih (SR, 1991); Razvoj slovenske leksike od Megiserja do Ple-teršnika (SSJLK, 1995); Kopitar in slovarstvo slovenskega jezika (Obdobja 15, 1996); Slovensko besedje iz prvega italijansko-slovenskega slovarja (1607) v luči slovarskega izročila in kontinuitete (Razprave, 2007); Nemške izposojenke v Ple-teršnikovem Slovensko-nemškem slovarju (1894–1895) (SR, 2007); Trubarjevo besedje v Pleteršnikovem slovarju (SR, 2008/2009).1 1	 Tematika	starejših	slovenskih	slovarjev	je	zastopana	tudi	med	objavljenimi	znanstvenimi	pri-spevki	na	konferenci:	Prvine	enojezičnega	slovaropisja	v	Pleteršnikovem	slovarju	(Pleteršni-kov slovensko-nemški slovar: zbornik s simpozija ‘96 v Pišecah,	1998);	Slovansko	besedje	v	nemško-slovenskem	slovarju	 iz	 l.	1860	 (SSJLK,	1996);	Živalsko	 izrazje	v	 starejšem	sloven-skem	 slovaropisju	 (Slovensko naravoslovno-tehnično izrazje: zbornik referatov s Posveto-vanja o slovenskem naravoslovno-tehničnem izrazju, 1998);	Besedje	v	Svetem	priročniku	 in	sočasnem	slovaropisju	(Zbornik o Janezu Svetokriškem,	2000);	Alasijev	italijansko-slovenski	slovar	in	predhodno	slovensko	slovaropisje	(Živeti mejo,	2007);	Prvi	slovensko-italijanski	slo-var	Vodnikove	priredbe	Linhartove	komedije	Veseli	dan	ali	Matiček	se	ženi	v	slovnici	Saggio	grammaticale	 italiano-cragnolino	 (1811)	Vincenca	Franula	 de	Weissenthurna	 (Ob Franulovi 200-letnici smrti: zbornik prispevkov s simpozija,	2018).	Slovaropisni	prispevki	so	objavljeni	tudi	v	poglavjih	v	monografijah:	Izmenjava	in	ustaljevanje	besedja	v	slovenskem	dvojezičnem	slovaropisju	19.	stoletja	(Knjižno in narečno besedoslovje slovenskega jezika,	2005);	Krajnsko	besediše	pisano	–	prvi	ohranjeni	obrnjeni	slovar	iz	17.	stoletja	(Diahronija in sinhronija v dia-lektoloških raziskavah,	2006);	Prvi	slovenski	terminološki	slovar	ter	hrvaški	in	češki	vir	(Razvoj slovenskega strokovnega jezika,	 2007);	 Pohlinovo	 slovarsko	 delo	 v	 Pleteršnikovem	 slovarju	(Od Megiserja do elektronske izdaje Pleteršnikovega slovarja,	2008);	Slovensko	zgodovinsko	slovaropisje	–	stanje	in	perspektive	(Izzivi sodobnega slovenskega slovaropisja,	2011);	Miklo-šičev	slovensko-nemški	rokopisni	slovar	skozi	prizmo	Pleteršnikovega	(Miklošičeva monogra-fija: ob dvestoletnici rojstva Franca Miklošiča,	 2013);	Časovno	označeno	besedje	v	novem/sodobnem	slovarju	slovenskega	(knjižnega)	jezika	(Slovnica in slovar – aktualni jezikovni opis,	2015);	Kratek	kranjsko-slovenski	besednjak	(1863)	Nikomeda	Ravnikarja	in	njegov	pomen	za	zgodovino	slovenskega	besedja	(Rojena v narečje: akademikinji prof. dr. Zinki Zorko ob 80-let-nici,	2016).373Jezikoslovni zapiski 29.2 (2023)Za pisanje diplomskih nalog, znanstvenih magisterijev in bolonjskih magistr-skih nalog je profesorica navdušila kar 86 dodiplomskih, magistrskih in doktor-skih študentov. Bila je mentorica trem doktorandom z našega inštituta, ob Simonu Atelšku (2016) dvema iz sekcije za zgodovino slovenskega jezika (Jožica Narat, 1999, Alenka Jelovšek, 2014). S sekcijo kontinuirano strokovno sodeluje bodisi kot recenzentka (Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (2011, 2014), SSKJ16 (A–D), 2021, Gorske bukve (2021)) ali sodelavka v projektu ARRS (Zgo-dovinski slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (1. zvezek), 2014–2017, vodja K. Ahačič)). Od leta 2016 je tudi članica uredniškega sveta eSSKJ: slo-var slovenskega knjižnega jezika. Kot pobudnica je bila skupaj z avtorico tega prispevka soorganizatorica (simpozij je bil organiziran pod okriljem ISJFR ZRC SAZU in FF UL), podpredsednica in predavateljica na interdisciplinarnem znan-stvenem simpoziju Oživljeni Vodnik (31. 1. 2019), kot sourednica je zaslužna tudi za izdajo znanstvene monografije Oživljeni Vodnik: razprave o Valentinu Vodniku (2029). V počastitev 300. obletnice smrti Hipolita Novomeškega (2021) se je na pobudo sekcije odzvala z objavo izvirnega znanstvenega prispevka o splošni in terminološki leksiki Hipolitovega prevoda Orbis pictus, ki se kot dodatek nahaja v Hipolitovemu slovarju Dictionarium trilingue (JZ, 2022).Predvsem pa Irena Orel ostaja zvesta in predana prijateljica (zlasti starejšim) sodelavcem zgodovinske sekcije, ki se z izvirnim voščilom vedno spomni naših rojstnih dnevov, sekcijo redno obiskuje na prednovoletnih srečanjih in člane obda-ruje s prikupnimi darilci. Srčno upamo, da po upokojitvi njeno zanimanje za slo-varopisje ne bo usahnilo, da ima osebne načrte, da dokonča zastavljeno in se loti česa, za kar ni imela časa, da pa si vzame čas tudi zase in si ga zapolni z zanimi-vimi potovanji, ki so njena strast. Draga Irena, čestitamo ti ob osebnem prazniku in dobrodošla v naši sekciji kadarkoli – kot prijateljica, ljubiteljica materinščine in strokovnjakinja za potovanje v zgodovino slovenskega jezika.

Petinšestdeset let univerzitetne profesorice Irene Orel

https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/download/12805/11881

Petinšestdeset let univerzitetne profesorice Irene Orel

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)