Academy of Theatre, Radio, Film and Television of the University of Ljubljana
Doi
Abstract
Izhodišče razprave je idejna in tematsko-motivna (torej znotrajliterarna) analiza besedil iz zbornika Generator:: za proizvodnjo poljubnega števila dramskih kompleksov: slovenski eksperimentalni dramski in uprizoritveni teksti iz obdobja modernizma (1966–1986). Namen
prispevka je osvetliti izbrana besedila skozi perspektivo, ki mi je med njihovim prebiranjem v Generatorju umanjkala; gre za žensko perspektivo, pravzaprav za njeno odsotnost. Prispevek se ukvarja s posledicami, ki jih lahko ima odsotnost ozaveščenosti glede manka
ženske perspektive v slovenski dramatiki na reprezentacijo žensk in ženskosti, zlasti če gre za zabrisan učinek patriarhalne ideologije, ki se prikazuje kot univerzalna in merodajna izkušnja, čeprav so izkušnje drugih spolov iz nje izključene. Namen prispevka je raziskati
reprezentacije žensk(osti) v slovenski dramatiki in ozavestiti morebitno učinkovanje patriarhalne ideologije ter njene posledice z idejno, tematsko in motivno analizo samih dramskih besedil. Pri tem se posebej posvetim razliki med moško in (maloštevilno) žensko dramsko pisavo. Besedila iz Generatorja vzamem zgolj kot študijo primera, da bi prikazala
obstoj določenih simptomov v slovenski (eksperimentalni) dramatiki v danem časovnem obdobju (1966–1986). Razlike v reprezentaciji žensk(osti) na kratko osvetlim, razvojno gledano, tudi širše, s časovne distance, in sicer prek primerjalne analize s sodobno žensko
dramsko pisavo, predvsem z dramoletom Nemi lik Simone Hamer (2010)