Dejavnost slovenskih izseljencev je pestra in večji del tako ali drugače povezana s kulturno-umetniškim področjem. Lahko je individualna, ko govorimo o posameznikih-ustvarjalcih, ali organizirana. Za zunanjega opazovalca je vidna ob različnih prireditvah, festivalih in srečanjih. Glede na to lahko dejavnost med Slovenci v državah zahodne Evrope pregledno razvrstimo v tri skupine: 1. Dejavnost, povezana z nastopi gostujočih skupin ali posameznikov iz Slovenije med slovenskimi izseljenci; 2. Obiski izseljenskih skupin ali posameznih ustvarjalcev v Slovenijo; 3. Dejavnost, ki se odvija s sodelovanjem izseljencev med seboj. Slednja je namenjena samim izseljencem, včasih pa tudi okolju, v katero so se priselili. Izseljence postavlja za akterje lastne dejavnosti, hkrati pa neslovenska okolja seznanja s slovensko kulturo.Ko govorimo o pomenu kulturno umetniške dejavnosti med izseljenci, moramo nujno izpostaviti tudi njeno veliko vlogo pri ohranjanju etnične (narodne) identitete pri prvi generaciji selilcev, še sploh pa pozneje pri njihovih potomcih
