Kuret, Niko

Slovene

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

JUBILEJI/IUBILAE AN ik o  K u re t Tone Cevc - šestdesetletnikK repak in poln delovnih načrtov je obhajal dne 31. maja 1992 svoj 60. rojstni dan dr. Tone Cevc, znanstveni svetnik Inštituta za slovensko narodopisje in vodja njego­vega oddelka za raziskovanje m aterialne kulture. Z zadovoljstvom  se lahko ozira na doslej prehojeno pot v svojem znanstvenem  delu.Kakor m arsikateri naš znanstvenik tud i on po diplom i (etnologija in  um etnostna zgodovina) leta 1957 in po doktoratu iz etnologije leta 1969 ni takoj našel zaposlitve v svoji stroki. Šele po 12 letih ga je mogel sprejeti Inštitut za svojega znanstvenega sodelavca. N apredoval je do znanstvenega svetnika (1984).Že s tem o svoje doktorske disertacije je pokazal sm er svojega znanstvenega zani­manja - Pastirske koče v Julijskih in Kamniških Alpah in predslovanski substrat v njihovi arhitekturni dediščini. Naša ljudska arhitektura in njene korenine v predzgodovinskem  času označujejo za naprej njegovo raziskovalno delo. Kar je nekoč začel Anton Melik, nadaljuje Tone Cevc z mnogo širšimi pogledi. Temeljitemu poznavanju raziskav na alpskem  območju je dodal še pogled v prazgodovino in postal tako eden izm ed začetnikov paleoetnologije v slovenski m aterialni kulturi.Rojenemu Kam ničanu se je že spočetka ponujalo hvaležno raziskovalno polje - Velika planina. Že 1967 je objavil študijo Nastanek in razvoj pastirskega stanu na Veliki planini nad Kamnikom (Kamniški zbornik 11, 1967). Raziskava ga je tedaj povedla v prazgodovino (Vorgeschichtliche Deutung der Sennhütte in den Kamniker Alpen, v: Alpes O rientales 1969). Sledil ji je še pozneje, ko je pisal o življenju pastirjev v naravnih zavetiščih na planinah v Kamniških A lpah (Slovenski etnograf 30,1977) in posebej o zijalkah pastirjev po planinah (Rodna gruda 32, 1985), o »hiškah« in skorjevkah, ki predstavljajo naše prvinsko stavbno izročilo (Rodna gruda 32,1985), pa o drvarskih in oglarskih kočah in zavetiščih (Gozdarski študijski dnevi 1985).Pri tem  je polagom a odkrival razvojne oblike planšarskih koč (Traditiones 18, 1989), stavbe na nižjih in senožetnih planinah (Rodna gruda 32, 1985), bohinjske nadstropne stanove (Rodna gruda 32,1895), ki jo je dopolnila v zadnjem  času podro­bna študija o bohinjskem  nadstropnem  stanu v luči struk turne analize (Traditiones 21, 1992) in ziljske »fače« (Traditiones 14, 1985). Povsem  naravno ga je privedla raziskovalna pot do planšarskih naselij (Traditiones 7-9, 1978-80). Dognanja dol­185Bibliografijagoletnega načrtnega, pa tud i napornega terenskega dela je lahko strnil v odlični m onografiji Arhitekturno izročilo pastirjev, drvarjev in oglarjev na Slovenskem (Ljubljana 1984). Zanjo je prejel nagrado sklada Borisa Kidriča.Svoje znanstvene raziskave je Cevc nato usm eril v slovensko kmečko hišo. Za prim er si je vzel najprej kmečko hišo v Bohinju in raziskal njen stavbni razvoj (Bohinjski zbornik 1987). Zatem  je že lahko razpravljal o genezi kmečke hiše na Slovenskem (Traditiones 19,1990). Vmes je pokazal vzoren prim er drobnega razisko­valnega dela ob rekonstrukciji kmečke hiše v Srednjem vrhu (najprej nem ško v zborniku Tradition und Entfaltung, Trautenfels 1986, nato pa v Traditiones 16,1987). Prvi vrh  Cevčevega raziskovalnega dela pa je velika m onografija Kmečke hiše v Karavankah (Celovec-Trst 1988), ki je zasluženo doživela drugo izdajo (Radovljica 1991) in izdajo v nemščini (Das Bauernhaus in den Karawanken, Radovljica 1991). Zanjo je prejel Plečnikovo priznanje 1991.Zadnji čas je usm eril Cevc svoje raziskave v Bohinj. Z izkušeno m etodo in nadrob­nim i raziskavam i nam  je ustvaril spet im pozantno m onografijo Bohinj in njegove planine. Srečanja s planšarsko kulturo (Radovljica 1992).Ob poznavanju domače in tuje strokovne literature, s strogim  m etodološkim  pristopom  in z napornim  terenskim  delom  je tako Tone Cevc sledil razvoju našega ljudskega stavbarstva od predzgodovinskih naravnih zavetišč zijalk, drvarskih  skor- jevk, kraških hišk, do pastirskih in planšarskih koč naših Alp pa vse do kmečke hiše in naselij. N avesti sem mogel samo glavne postaje njegove raziskovalne poti. Njegova bibliografija je sestavljena iz obilice m anjših prispevkov - kakor kam ni in kam enčki pom agajo ustvarjati njegov obsežni raziskovalni opus, ki ga jubilant neu trudno  dopolnjuje. Na svojem raziskovalnem  območju je Tone Cevc zavzel v idno mesto, ki se uspešno kosa z dosežki naših sosedov.Upravičeno se sm em o nadejati Cevčevih nadaljnih raziskav in m u pri tem želimo obilo moči in novih uspehov!186

Tone Cevc - šestdesetletnik

https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/11951/11091

Tone Cevc - šestdesetletnik

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)