Natek, Karel

Slovene

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

K arel N a te kFranciscejski kataster in  geografski inform acijski sistemPo obsegu velikansko gradivo franciscejskega katastra (samo za slovenski del Štajerske in Koroške je v Arhivu Republike Slovenije ohranjenih 1114 protokolov za posam ezne katastrske občine in 1173 originalnih katastrskih map) je bilo doslej v geografiji izkoriščeno le v m anjši meri, čeprav je to gradivo do neke m ere edinstvena »geografska« predstavitev  naših dežel v  začetku 19. stoletja, točneje v letih 1824-1826.Iz številnih uporab franciscejskega katastra v  geografiji so bile najpogostejše naslednje štiri:•  proučevanje takratne rabe tal, prvenstveno uporaba sum am ih  podatkov po katastrskih občinah,•  proučevanje posestne strukture, p redvsem  velikosti kmečkih posestev po kata­strskih občinah,•  proučevanje morfologije vaških naselij,•  proučevanje omrežja lokalnih in poljskih poti.V večini prim erov je bila referenčna enota katastrska občina, le redko so se podatki uporabljali za proučevanje večjih pokrajin ali pa na nivoju posam ezne kmetije.Eden poglavitnih razlogov za razm erom a skrom no (glede na m ožnosti, ne na rezultate) uporabo franciscejskega katastra v  geografiji je bila nedvom no velika m nožina podatkov terzelo zam udna transformacija v uporabnejšo obliko. Z  razvojem računalniških tehnologij in z naglim  razvojem  uporabne program ske oprem e pa se tud i na tem področju odpirajo velike m ožnosti uporabe podatkov iz franciscejskega katastra.Če začasno odm islim o zaenkrat še težko razrešljive problem e avtomatizacije zbi­ranja podatkov iz katastra, je najpom em bnejša pridobitev  na tem  področju koncepcija geografskega informacijskega sistema, kjer nam  računalniki omogočajo povezovanje številnih plasti prostorsko relevantnih značilnosti pokrajine m ed seboj in z atributiv- nim i bazam i podatkov. Že razm erom a »preprosti« program i GIS, ki delajo na malce zmogljivejših osebnih računalnikih (npr. IDRISI, ki ga uporabljam o tud i na Geograf­skem inštitu tu  A ntona Melika ZRC SAZU), kaj šele veliki profesionalni program ski paketi (ARCINFO, GDS, GRASS, G E O /SQ L idr.) nam  omogočajo proučevanje tolik­253Karel Natekšne m nožice prostorskih podatkov, ki si jih še p red  nekaj leti skoraj nism o mogli predstavljati.V okviru raziskovalnega projekta Slovenian Styria before the March Revolution 1848 je predvidena tud i uporaba številnih podatkov  iz franciscejskega katastra, ki nam  bodo nedvom no v precejšnji meri, seveda hkrati z ostalim i sodobnim i viri, omogočili spoznati takratno podeželje. Vključitev franciscejskega katastra v osnovno strukturo geografskega informacijskega sistem a (digitalni m odel reliefa) naj bi nam  omogočila naslednje:•  vizualno predstavitev takratne podeželske pokrajine,•  povezanost elem entov takratne ku ltu rne pokrajine (naselja, raba tal) s fizično- geografskim i elementi pokrajine,•  vpogled v osnovne zakonitosti razporeditve prevladujočih zemljiških kategorij (območja njiv, travnikov, vinogradov, gozdov idr.),•  vizualno interpretacijo ohranjenih v edu t iz takratnega časa in  njihova prim er­java z realnim  prostorom .Vključitev franciscejskega katastra v  geografski informacijski sistem  je m ožno izvesti na najmanj petih nivojih:•  na nivoju parcele (osnovni param etri: številka parcele v  katastrski občini (ker tud i današnji zemljiški kataster izhaja iz franciscejskega, je preko parcelne številke m ožna povezava obeh katastrov); lega v prostoru  (s pomočjo centroidov ah  meje parcel s koordinatam i točk); lastnik (ime, kraj bivanja, koordinate kraja bivanja); zemljiška kategorija; velikost; boniteta; katastrski dohodek idr.),•  na nivoju gospodarske enote (kmetija, srenjska, graščinska, cerkvena idr. posest) (osnovni param etri: lokacija v prostoru; ime lastnika; naselje; seznam  pripada­jočih zemljiških parcel; velikost enote; katastrski dohodek enote; prostorska razporeditev  posesti na nivoju katastrske občine po osnovnih geoekoloških enotah idr.),•  na nivoju naselja (osnovni param etri: lokacija v  prostoru; lokacija gospodarskih enot; zemljiška razdelitev; lokacija in m orfologija zgradb; geoekološke značil­nosti lokacije; seznam  gospodarskih enot; dom ača im ena kmetij idr.),•  na nivoju katastrske občine (osnovni param etri: lokacija naselij; razporeditev zemljiških kategorij po geoekoloških enotah; zemljiška razdelitev; omrežje lo­kalnih in poljskih poti; krajevna in ledinska im ena, idr.)•  na nivoju širše regije (osnovni param etri: poselitveni vzorec; osnovna razpore­ditev zemljiških kategorij glede na geoekološke enote; omrežje poti; osnovna razporeditev  zemljiških kategorij; krajevna in ledinska im ena idr.).V okviru raziskovalnega projekta Slovenian Styria before the March revolution 1848 se kljub m ikavnosti tematike ne m orem o spustiti dlje kot do nivoja naselja in še to zaenkrat le s posam eznim i prim eri. Na tem  nivoju bi bilo iz franciscejskega katastra m ožno vključiti v geografski informacijski sistem naslednje informacije:•  lokacija gospodarskih enot (kmetij idr.),•  lokacija stavb in njihova morfologija,•  lastništvo gospodarskih enot,•  vzorec zemljiške razdelitve ozirom a lokacija kosov zemljišč glede na geoekolo­ške enote,•  struktura gospodarskih enot (deleži zemljiških kategorij, usm erjenost gospo­darstva idr.).254Franciscejski kataster in geografski informacijski sistem255Podatkovna zbirka Slovensko Štajersko pred marčno revolucijo 1848, pripravljena s programom Kleio na strojni opremi IBM RS 6000.Karel NatekIz vključitve franciscejskega katastra v geografski informacijski sistem bi lahko dobili naslednja spoznanja o proučevanem  naselju:« povezave m ed geoekološkimi značilnostm i pokrajine, rabo tal in fiziognomski- m i značilnostm i takratne kulturne pokrajine,•  povezave m ed geoekološkimi in nekaterim i osnovnim i socialnogeografskim i značilnostm i takratne vasi,•  gospodarske značilnosti takratne vasi (velikost kmetij, dohodek in usm erjenost kmetij, socialna diferenciacija vasi idr.),•  nastanek takratne in današnje ku lturne pokrajine (zgodovina kolonizacije idr.).SummaryEmperor Francis' Cadastre and Geographic Information SystemThe introduction of the large amount of data from the Emperor Francis' cadastre into the geographic information system makes possible the following analysis:•  visual representation of the countryside from the beginning of the 19th century•  the analysis of relations between cultural (settlements, land use) and natural elements of the region•  distribution of prevailing land categories.The inclusion of data from the cadastre into the geographic information system can be done on at least five levels:•  lots•  economic unit (farm, estate, common land)•  settlement•  cadastral commune•  larger region.The introduction of data from the Emperor Francis' cadastre into the geographic information system could result in a better knowledge of relations between following characteristics:•  geoecological characteristics, land use and visual characteristics of the cultural landscape•  geoecological and socio-geographical characteristics of villages of that time•  economic characteristics of villages of that time•  developm ent of the cultural landscape.256

Franciscejski kataster in geografski informacijski sistem

https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/12014/11146

Franciscejski kataster in geografski informacijski sistem

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)