SLOVENSKI PREVODI LITERARNIH DEL PRISELJENSKIH AVTORJEV PO LETU 1990

Abstract

The counts of the population after the Second World War prove that in Slovenia we can talk about ethnic plurality. The most immigrants came to Slovenia from other republics of former Yugoslavia. According to the 2002 Slovenian census the share of the persons who did not state Slovenian ethnicity was 17 %. The largest groups of immigrants living in Slovenia represent the Serbs, the Croats, the Boshniaks, the Muslims and the Bosnians. All other ethnicities together constitute less than 1 % of the population in Slovenia. Among immigrants living in Slovenia there are several ‘foreign’ writers (and other artists). The literary work by immigrant writers in Slovenia has not been often discussed, has not been object of scientific and critical debating and has not been treated as a (special) part of literary system. This is also connected with the question of the volume and the limits of national literature. Literary work by immigrant writers is part of two cultures – the source culture and the ‘new’ culture – irrespective of which language (Slovenian or ‘foreign’) it is written in. Immigrants of the first generation are mostly not bilingual and they create in their mother tongue(s). The integration of foreign language literature of the immigrant minorities – by translation and evaluation – has an important role in the process of establishing a complex joint culture in a modern multi-ethnic state. Literary work by immigrant writers on one hand indeed is part of two cultures, but on the other it often finds itself ‘somewhere in-between’, between two cultures and does not belong to any of them. One of the reasons for this position is undoubtedly the problem of non-translating. Literary translation is very often stated as the most important factor of interacting between national literatures and is also very important for the formation of cultural identity. Also it is no longer understood simply as a transfer between two languages, but wider as a transfer between two cultures. Literary work by immigrant writers as part of two cultures puts us in a paradoxical situation – by representing source and target culture in which it is actually translated. It is seen that literature by immigrant writers fulfils three roles – it represents ‘foreign’/other culture, home/autochthon culture and it represents itself as the third type of literature or culture.The most immigrant authors living and writing in Slovenia come from other republics of former Yugoslavia. In my research I have found seventeen authors who wrote their literary works in their mother tongue and whose works were translated into Slovenian and published in Slovenia after the year 1990. The authors are Josip Osti, Sara Memić, Rade Vučkovac, Senada Smajić, Ismet Bekrić, Petra P. Aleksić, Jure Drljepan, Jordan Stavrov, Nebojša Ignjatović, Ana Ristovič, Jadranka Matić Zupančič, Vladimir Vekić, Ljuben Dimkaroski, Lidija Dimkovska, Metoda Postolski Košir and two women-writers who are not from former Yugoslavia – from USA Erica Johnson Debeljak and from Slovakia Stanislava Chrobáková Repar.Popisi prebivalstva po 2. svetovni vojni pričajo o tem, da v Sloveniji lahko govorimo o etnični pluralnosti. Večina priseljencev je prišla v Slovenijo iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. Ob popisu prebivalstva leta 2002 je delež prebivalcev, ki se niso opredelili za Slovence, znašal 17 %. Največje skupine priseljencev, ki živijo v Sloveniji, predstavljajo Srbi, Hrvati, Bošnjaki, Muslimani in Bosanci. Vsi ostali priseljenci predstavljajo manj kot 1 % prebivalstva Slovenije.Med priseljenci, ki živijo v Sloveniji, so številni književniki (in drugi umetniki). Književno delo priseljencev doslej ni bilo pogosto obravnavano, ni bilo predmet znanstvenih in kritičnih razprav in ni bilo pojmovano kot (poseben) del literarnega sistema. To je povezano tudi z vprašanjem obsega in meja nacionalne književnosti. Književnost priseljencev je del dveh kultur – izvorne in 'nove' – ne glede na to, v katerem jeziku (slovenskem ali 'tujem') je napisana. Priseljenci prve generacije večinoma niso dvojezični in ustvarjajo v materinščini. Integracija književnega dela priseljenskih manjšin, ustvarjenega v 'tujem jeziku' – s pomočjo prevajanja in vrednotenja – igra pomembno vlogo v procesu vzpostavljanja skupne kulture v moderni mnogoetnični državi. Književnost priseljencev je po eni strani resnično del dveh kultur, po drugi pa se pogosto znajde 'nekje vmes', med dvema kulturama, in ne pripada nobeni. Eden od razlogov za tak položaj je nedvomno problem ne-prevajanja te književnosti. Literarni prevod je pogosto označen kot najpomembnejši faktor vplivanja med nacionalnimi književnostmi, prav tako pa je zelo pomemben tudi za oblikovanje kulturne identitete. Poleg tega že dolgo ni pojmovan samo kot prenos med dvema jezikoma, temveč širše, kot prenos med dvema kulturama. Književno delo priseljenskih avtorjev kot del dveh kultur nas postavlja v pravzaprav paradoksalen položaj – s tem ko predstavlja obenem izvorno in ciljno kulturo, v katero ga prevajamo. Književnost priseljencev tako izpolnjuje tri vloge – predstavlja 'tujo'/drugo kulturo, domačo/avtohtono kulturo in še samo sebe kot tretji tip književnosti in kulture.Večina priseljenskih avtorjev, ki živijo in ustvarjajo v Sloveniji, prihaja iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. V raziskavi sem odkrila sedemnajst avtorjev, ki so svoja dela napisali v materinščini in so bila nato prevedena v slovenski jezik in izdana v Sloveniji po letu 1990. Avtorji so: Josip Osti, Sara Memić, Rade Vučkovac, Senada Smajić, Ismet Bekrić, Petra P. Aleksić, Jure Drljepan, Jordan Stavrov, Nebojša Ignjatović, Ana Ristovič, Jadranka Matić Zupančič, Vladimir Vekić, Ljuben Dimkaroski, Lidija Dimkovska, Metoda Postolski Košir in dve avtorici, ki ne prihajata iz bivše Jugoslavije – iz ZDA Erica Johnson Debeljak in iz Slovaške Stanislava Chrobáková Repar

    Similar works