Natek, Milan

Slovene

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

TKADITIONES 27 - Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 1998•SPOMINČICE". Življenjske pripovedi iz Spodnje Savinjske doline. Center za social­no delo Žalec, Griže 1998, 195 strani.Dobili smo bogato in vsebinsko pestro ter izredno povedno delo, ki je nastalo na pobudo in pod mentorstvom gospe Irene Pražnikar v eni izmed sam opom očnih sku­pin, ki obstajajo in delujejo na območju žalskega Centra za socialno delo od leta 1990 dalje. Knjiga nazorno in plastično, čeprav tu in tam z okorelo, pa vendarle preprosto in kleno in vsem razumljivo govorico prikazuje nekdanji vsakdanji utrip našega življenja v 20. stoletju. Kdor koli bo hotel in želel s trezno in objektivno besedo naslikati in uokviriti socialno in gospodarsko podobo Slovenije in njenih posameznih predelov304(pokrajin), kakršna je zarisana v načinu življenja posameznih socialnih slojev in družbe kot celote, ne bo mogel neprizadeto mimo dela, kakršne so savinjske »SPOMINČICE“.Knjigo, ki je opremljena s številnimi dokumentarnimi fotografijami (in tudi te so vredne posebnega študija in razmisleka o naši preteklosti), je z opisi lastnih življenj­skih poti, doživetji in izkušnjami napolnilo deset članic -  sodelavk samopomočnih skupin »Dobra misel«, »Lipa« in »Spominčice«. V uvodnem delu so natisnjeni štirje prispevki, ki prikazujejo namen in pom en tedenskih srečanj prej navedenih sam opo­močnih skupin. Pregledno je nakazana demografska podoba naše države, ki postaja s čedalje večjim deležem ostarelega prebivalstva, podobna zahodnoevropskim deželam. O benem  pa so nanizane možnosti, oblike in potrebe samopomoči, ki je za stare ljudi nadomestek nekdanje družine. Dr. J. Ramovš je s priložnostnim zapisom, Spominčicam na pot, počastil izdajo knjige in med drugim poudaril, da je » ... naša današnja srednja generacija ... priča zatonu tisočletne tradicionalne km ečko-obrtniško-stanovske kul­ture« (str. 19). F. Ježovnik pa je prispeval krajši zemljepisno-zgodovinski oris krajevne skupnosti Griže; v prikazu je izpadlo naselje Pongrac.Osrednji, vsebinsko bogat in raznolik del knjige sestavlja deset prikazov »življenj­skega kroga« s posameznimi veselimi pa tudi trpkimi spomini. Pripovedi oziroma zapisi desetih, danes starejših Grižank, ki so dejavno vključene v skupino za sam opo­moč, presegajo običajne vsakdanje spomine na nepovratno preteklost, ki je del našega vsakdanjika. Z njihovimi pripovedmi oživijo pred nami (vsaj) štiri generacije, ki .so s svojim delom, z uresničevanjem svojih nekdanjih otroških sanj, nemalo prispevale k napredku in razvoju ter korenitim spremembam socialne, gospodarske, kulturne in sploh civilizacijske podobe naših krajev in pokrajin. Ob tem pa ne smemo prezreti, da avtorice prispevkov v »Spominčicah« izhajajo iz osmih različnih krajev (območij), ki so bili s svojim gospodarskim potencialom, stopnjo splošne razvitosti in razgledanosti na različnih kakovostnih ravneh. Z različnim krajevnim poreklom avtoric oziroma zapiso- valk spominov je razgrnjena pred nas pisana raznolikost in posebnosti krajev in predelov, kjer so korenine njihovih domov in spomini na otroštvo. Vsak pozorni bralec bo zaznal nekdanji »umirjeni« utrip prekmurske vasi (Dolnja Bistrica) pa hribov­skega sveta okrog Kalobja (Vodice), Rifengozda, Škarnic pri Dobju ter v rudarskih krajih med Kotečnikom (772 m), Gozdnikom (1090 m), Bukovico (584 m) in Golavo (836 m) ter Savinjo, ki je na severu.Z orisom življenjskih usod posameznic dobivamo širok in nenavadno nazoren vpo­gled v tiste vsakdanje sestavine in vzvode življenja, ki so zaznamovali posameznico in predstavljajo trdno podstat vsej njeni življenjski poti. Pripovedovalke so nam v svojih prispevkih natresle in osvetlile premnoga dejstva, tu in tam čisto vsakdanje in preproste utrinke iz minulosti, ki pa lahko predstavljajo strokovnjaku oporo ali celo vzpodbudo in izhodišče za razmislek o poteh in smereh socialne, poklicne in prostorske mobilnosti posameznika ali posameznih socialnih slojev našega podeželskega prebivalstva.V zapisanih pripovedih je zarisano socialno poreklo staršev in bližnjih sorodnikov, otroštvo pa čas osnovnošolskega izobraževanja. Skromne gmotne razmere, ki so med obema vojnama prevladovale na našem podeželju, še zlasti v odmaknjenih in zaostalih območjih, pa nepotešena sla po boljšem življenju so tiste spontane spodbude, ki so usmerjale mlade ljudi k izseljevanju in iskanju novih zaposlitev v gospodarsko razvitej­ših predelih. Mnogim osnovnošolska izobrazba ni več zadostovala za opravljanje dela v najrazličnejših nekmetijskih dejavnostih. Domala vse pripovedi nam razkrivajo pota in načine pri ustvarjanju novih družinskih skupnosti, ki so se v prvih letih po 2. svetovni vojni na najrazličnejše načine, predvsem z delavnostjo in iznajdljivostjo, s305TKADITIONES 27 - Zbornik Inštituta za slovensko narodopisje, 1998skromnostjo in odrekanjem prebijale skozi vsakdanje življenje. Z orisom njihovega vsakdana, ki je bil razpet med delovnim mestom in družinskim življenjem, pa spozna­vamo tudi neštete radosti, ki so jih prinašali v domove novorojenčki, otroci in vnuki kakor tudi nešteti novodobni gospodinjski pripomočki. Skratka, opisane življenjske poti desetih današnjih Grižank in Migojničank, ki izhajajo iz različnih slovenskih pokrajin in imajo skoraj vse enako oziroma vsaj podobno socialno poreklo, neposred­no izpričujejo in zarisujejo pota in smeri socialno-poldicne preobrazbe našega pode­želskega prebivalstva v obdobju deagrarizacije in industrializacije.Knjiga Spominčic nam s svojimi spoznanji, doživetji, neokrnjenimi vrednotami po­nuja v razmislek različice razkroja nekdanje avtarkične kmečke družine (in družbe) in številne težave, poti in stranpoti nastanka in razvoja naše današnje industrijske družbe, ki je z deagrarizacijo spremenila socialno in fiziognomsko podobo našega podeželja. In prav tega se pravzaprav še ne zavedamo v polni meri. -  Kdorkoli bo poskušal predstaviti celostno podobo griško-libojsko-zabukoviškega industrijsko-premogovne- ga območja, bo moral poseči v spreminjanje socialne strukture in razvozlati krajevno- regionalno poreklo tamkajšnjega prebivalstva. Kajti neizpodbitno je namreč, da tudi priseljenci prinašajo na doselitvena območja nekaj svojih avtentičnih oblik in pojavov iz vsakdanjega načina svojega življenja iz svojih prejšnjih krajev, in se sčasoma integri­rajo v novo okolje.V knjigi pa med drugim pogrešam še kakšno izpoved moškega, s čimer bi postala njena vsebina zanimivejša in privlačnejša. Kajti vsak član družine, tako moški kot ženska, sta vsak s svojega vidika doživljala in spremljala »postaje« na svoji življenjski poti. Zdi se, da je tu in tam del kakšne pripovedi premalo natančen in krajevno nedoločljiv. Prepričan pa sem, da bi tudi z navedbo domačega hišnega imena, ki je ponekod izostalo, obogatili pripoved in s tem tudi oteli pozabi marsikatero zemljepi­sno ime. Tu in tam pogrešam večjo natančnost pri naštevanju posameznih članov družine v okviru rodu (npr. zakaj ne bi večkrat uporabili terminov: stric in teta, nečak in nečakinja, svak in svakinja, vnuk ali pravnuk itd.).Pripovedi so objavljene v knjigi po abecednem zaporedju imen avtoric — pripovedo­valk. Pri tem pa ugotavljam, da je prišlo pri dveh do različič: npr. Nežka in Nežika (str. 88 in 89), Slava in Slavica (str. 135). Tudi jezikovni pregled posameznih besedil bi zaslužil tu in tam skrbnejšo roko.Skratka, knjiga »Spominčice« nam ponuja dragocene drobce in pomembno gradivo za razmislek o naših naseljih in njihovih ljudeh. V vseh desetih zgodbah so zarisane usode posameznih rodov in družin s poudarkom na generaciji, iz katere izvirajo avtorice objavljenih zapiskov. (Rojstne letnice avtoric spominov so razpete med leto­ma 1917 in 1939). Ob vsem tem pa si lahko samo iskreno želimo, da bi tudi iz drugih krajev Savinjske doline dobili podrobna ter podobna pričevanja.Milan Natek306

"Spominčice", Življenjske pripovedi iz Spodnje Savinjske doline

https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/11789/10919

"Spominčice", Življenjske pripovedi iz Spodnje Savinjske doline

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)