Izhajajoč iz pogosto navajane domneve o "nelagodnem" položaju analize glasbenega stavka v sodobni muzikologiji, avtor v sestavku pretresa nekatere osrednje značilnosti področja analize sestavek v štirih poglavjih. Prvo poglavje zadeva oblikoslovje, drugo razmejitve analitičnih ravni, tretje konkreten primer analitičnega prikaza glasbe Lévi-Straussa, četrti pa prinaša komentar o vlogi analize glasbe v muzikologiji kot analize glasbenega jezika
