Prispevki naj bodo v pisavi velikosti 12, opombe v 10. Citati v tujem jeziku morajo biti opremljeni s prevodom; ob prevodih iz latinščine in grščine naj vedno stoji še izvirnik. Številka opombe pod črto se v besedilu piše stično; če je za besedo stično ločilo (pika, vejica, dvopičje, zaklepaj), stoji številka za ločilom in ne pred njim. Pri dobesednem navajanju se uporabljajo »dvojni srednji«, pri navajanju znotraj navedka 'enojni zgornji' narekovaji

Uredništvo

Clotho

Directory of Open Access Journals

Navodila za avtorjeOBLIKOVANJE BESEDILAPrispevki naj bodo v pisavi velikosti 12, opombe v 10. Citati v tujem jeziku morajo biti opremljeni s prevodom; ob prevo-dih iz latinščine in grščine naj vedno stoji še izvirnik.Številka opombe pod črto se v besedilu piše stično;9 če je za besedo stično ločilo (pika,9 vejica, dvopičje, zaklepaj),9 stoji številka za loči-lom in ne pred njim.9Pri dobesednem navajanju se uporabljajo »dvojni srednji«, pri nava-janju znotraj navedka 'enojni zgornji' narekovaji.Ema je zaničljivo vprašala: »Kakšna 'obljuba'?«Z narekovaji so opremljeni krajši citati, vključeni v besedilo. Daljši citati so »v bloku«, brez narekovajev ter ločeni od ostalega besedila z vrstico presledka, na levi pa od roba strani z ukazom »Povečaj za-mik« (  ). UPORABA KURZIVEBrez kurzive so daljši navedki v tujem jeziku označeni drugače, torej z narekovaji, ali postavljeni ločeno. V kurzivi so posamezne besede ali fraze v tujem jeziku; če jim sledi prevod, je v oklepaju ali narekovajih brez kurzive.Namesto pécher (grešiti) je uporabila pêcher (ribariti). V kurzivi navajamo tudi naslove knjig in revij.NAVAJANJE V OPOMBAHRevija uporablja čikaški standard za citiranje (CMOS 17). Značilnost tega sloga je navajanje naslova fizične bibliografske enote, torej knjige oziroma revije, v kurzivi, medtem ko so naslovi sestav-nih delov, torej poglavij ali člankov v knjigi, reviji ali zborniku, »v narekovajih«. NAVODILA ZA AVTORJE130Literaturo citiramo z navajanjem avtorja in (po potrebi skrajšanega) naslova v opombah. V sprotnih opombah zadostuje avtorjev pri imek s po potrebi skrajšanim1 naslovom dela in stran, na katero se opom-ba sklicuje:Kastelic, Umreti ni mogla stara Sibila, 66.  Škiljan, »Antika pred izginotjem«, 166.Simoniti, »Über die Responsio«, 55.2Pomoč pri kompleksnejših bibliografskih enotah je na voljo v ome-njenem priročniku3 in na spletu. NAVAJANJE V KONČNI BIBLIOGRAFIJIa) KnjigaKastelic, Jože. Umreti ni mogla stara Sibila: Prešeren in antika. Lju-bljana: Modrijan, 2000. Če so avtorji več kot trije, za prvim v opombi stoji kratica et al.; v končni bibliografiji so navedeni vsi. – urednik, prevajalec, sestavljalec namesto avtorjaKokole, Metoda, Barbara Murovec, Marjeta Šašel Kos in Michael Talbot, ur. Mediterranean Myths from Classical Antiquity to the Eighteenth Century. Ljubljana: ZRC, 2006. 1 Skrajšujemo zlasti naslove, ki imajo več kot pet besed ter se v opombah navajajo večkrat; ko se v opombi pojavi prvič, naslov navedemo v celoti. V skrajšanem naslovu ohranimo začetne ali ključne besede izvirnega naslova. Navajamo ga bodisi v kurzivi bodisi v narekovajih, prav kot izvirni naslov. – V angleščini se v skrajšanem naslovu izpušča člen (a, the). Pri jezikih, ki imajo sklone, se ohranjajo členi, ki vplivajo na ključno besedo v skrajšanem naslovu.2 Če je skrajšani citat vrinjen v stavek, ga zaključimo z vejico, npr. Simoniti, »Über die Responsio«, 55, omenja tudi …3 University of Chicago Press, The Chicago Manual of Style, 17. izd. (Chicago:  University of Chicago Press, 2017). NAVODILA ZA AVTORJE 131– urednik, prevajalec, sestavljalec poleg avtorjaFinley, Moses I. Antična in moderna demokracija. Prevod Borut Cajnko. Ljubljana: Krtina, 1999. – poglavje ali podoben (naslovljen) del knjigeŠkiljan, Dubravko. »Antika pred izginotjem«. V: Antika za tretje tisočletje, ur. Maja Sunčič in Brane Senegačnik, 165–70. Ljubljana: ZRC, 2004.b) Članek v revijiSimoniti, Primož. »Über die Responsio contra Apologiam Me-lanchthonis, ein wiedergefundenes Werk des Augustiner-Eremi-ten Bartholomaeus Arnoldi von Usingen«. Augustiniana 25 (1975): 48–57.LATINSKI IN GRŠKI AVTORJIŠtevilke knjig, odstavkov, vrstic ipd. zapisujemo z arabskimi števkami, ločenimi s pikami brez presledka; pri redkih avtorjih je v rabi drugačen sistem (denimo črke). Ovidij, Umetnost ljubezni 1.59.Aristotel, Metafizika 3.2.996b5–8; Platon, Država 360e–361b. Imena klasičnih avtorjev in naslove del v glavnem besedilu navajamo v neokrajšani poslovenjeni obliki ali v latinski obliki, če je ta bolje prepoznavna (npr. Ovidij, Amores). Če gre za avtorja enega samega dela, lahko naslov izpustimo (npr. Tukidid, Livij). Manj pomembne navedbe mest, zlasti v opombah, imajo lahko okrajšano obliko. Thuc. 2.40.2–3Pindar, Isthm. 7.43–45. Kritično izdajo v bibliografiji navajamo pod imenom urednika: Morton Braund, Susanna, izd. Juvenal and Persius. Loeb Classical Library 91. Cambridge, MA: Harvard University Press, 2004.

Navodila za avtorje

Prispevki naj bodo v pisavi velikosti 12, opombe v 10. Citati v tujem jeziku morajo biti opremljeni s prevodom; ob prevodih iz latinščine in grščine naj vedno stoji še izvirnik. Številka opombe pod črto se v besedilu piše stično; če je za besedo stično ločilo (pika, vejica, dvopičje, zaklepaj), stoji številka za ločilom in ne pred njim. Pri dobesednem navajanju se uporabljajo »dvojni srednji«, pri navajanju znotraj navedka \u27enojni zgornji\u27 narekovaji

ULPress Journals

Slovene

https://journals.uni-lj.si/clotho/article/download/9290/8955

Navodila za avtorje

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals

ULPress Journals