The main subject of the article regards the basic
stereotypes about animals which are formed in the linguistic
picture of the world of the Slovenian and Serbian nations.
Certain assessments and attitudes towards animals of the Serbian
and Slovenian language communities are obtained through the
lexical-semantic and linguo-cultural analysis of animal names and
their metaphorical use in the dictionaries of the Serbian
(RSANU) and Slovenian (SSKJ) languages. We start from the
assumption that semantic explanations of secondary meanings of
animal names in dictionaries of both languages contain certain
systemic interpretations of how such concepts are valued in a
particular linguistic and cultural community. Examples of the
contextual use of these lexemes recorded in dictionaries point
out various aspects of their axiological treatment.Predmet raziskave so osnovni stereotipi o živalih, ki se
oblikujejo v jezikovni podobi sveta slovenskega in srbskega
naroda. Stališča in odnosi do živali v srbski ter slovenski jezikovni
skupnosti so razvidni tudi na podlagi leksikalno-pomenske in
jezikoslovno-kulturološke analize živalskih imen ter njihove
metaforične rabe v slovarjih srbskega (RSANU) in slovenskega
jezika (SSKJ). Izhajamo iz predpostavke, da pomenske razlage
drugotnih pomenov zoonimov v slovarjih obeh jezikov
vsebujejo sistemske interpretacije o tem, kako se ti pojmi
vrednotijo v posamezni jezikovni in kulturni skupnosti. Raba teh
leksemov v kontekstih, zabeleženih v slovarjih, omogoča različne
vidike njihove aksiološke obravnave