Ložar-Podlogar, Helena

Slovene

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

NAMESTO NEKROLOGA /  IN MEMORIAMHelena Ložar - Podlogar Profesorju Dušanu Ludviku (1914—2001)Poleti se je tiho poslovil sodelavec našega zbornika, prof. dr. D ušan Ludvik, redni p rofesor in do leta 1983 predstojnik oddelka za nem ški jezik in književnost na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Bil je literarni zgodovinar, s študijem  na Karlovi univerzi v Pragi (bohem istika, germ anistika in bibliotekarstvo) in m ed drugo svetovno vojno v Ljubljani (germ anistika, slovenistika in prim erjalna književnost), poznam o pa ga tudi kot141TRADITIONES 3 0 /2 ., 2001pesnika in prevajalca. Že s pripravo disertacije N em ško gledališče v L jubljani do leta 1790  (Ljubljana, 1957) je začel znanstveno preučevati zgodovino nem ških potujočih gledaliških skupin  v Sloveniji v 17. in 18. stoletju.Svoje raziskave s področja literarne zgodovine (obdobje  Prešerna in Č opa) je Dušan Ludvik razširil tudi na ljudsko slovstvo. V razpravi ‘O preletu  žerjavov. Pozdravne pesmi in p lesi’ (Traditiones 5-6/1976-1977), za katero v svoji skrom nosti pravi, da -noče biti prim erjalna študija o tekstih in likih žerjavjega plesa«, opozarja na zanim ivo in vendar še neobdelano  ljudsko izročilo o žerjavih. Sam je m otive iskal v Štrekljevih Slovenskih narodnih  pesm ih. Razmišljal je tudi o ljudskih motivih v Župančičevih pesm ih .’«Dvojna obleka« v Župančičevi D um i’ (Traditiones 13/1984) ga ni prepričala o njeni »narodopisni vrednosti«, saj Ludvik dokazuje, da pojem  ni pesnikov izum, ni niti belokranjski niti iz Župančičevega časa, saj je star več kot 2000 let, prevzet iz Svetega pism a stare zaveze, iz Knjige pregovorov, in tako torej ne m ore biti vir za preučevanje belokranjske noše. Zelo dragoceno ih nepogrešljivo pa je poglabljanje Dušana Ludvika v etimološka vprašanja iz zgodovine slovensko-nem ških jezikovnih stikov. Že v Traditiones 2/1973 je predstavil ‘Ljudska im ena zdravilnih rastlin’. Semantično in kulturnozgodovinsko je raziskal različna slovenska im ena za zdravilne rastline in skušal ugotoviti njih izvir, starost in geografsko razširjenost. Podobno  je pozneje razglabljal o ljudskih im enih za repatice (Traditiones 14/1986), k čem ur ga je nagovorila razprava M. M atičetovega ‘Zvezdna im ena in izročilo o zvezdah’. V Traditiones 15/1986 se ponovno vrne k »škopniku«. Posebno  m ikaven etim ološki pojav pa je zanj bila ‘Rezijanska muja -  g rd ina’ (Traditiones 10-12/1981- 1983).Dr. D ušana Ludvika je bolezen že m očno utrudila in vendar je sprejel vabilo in za jubilejni zbornik ob  80-letnici Milka M atičetovega prispeval še  en  etim ološki biser -  ‘Ljudski izposojenki akovnik in m ožer’ (Traditiones 28/1999). In ne le to: mojemu, m im ogrede zastavljenem u vprašanju o izviru ziljske besede  »anSuat’« za sprejem ni obred  fanta v konto, mi je v rokopisu, kot pism o napisal obsežno  razlago in utemeljitev. Verjetno je to zadnje poglabljanje prof. D ušana Ludvika v etim ološka vprašanja, in zdi se mi prav, da ga nam esto nekrologa z zahvalo objavim v njegov spom in.142

Profesorju Dušanu Ludviku (1914-2001)

https://ojs.zrc-sazu.si/traditiones/article/download/11469/10628

Profesorju Dušanu Ludviku (1914-2001)

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)