Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi

Abstract

The e-publication entitled Gradivo za topografijo Dolenjske, Posavja in Bele krajine v železni dobi ('Available evidence for the topography of the Dolenjska, Posavje and Bela krajina regions in the Iron Age', only in Slovenian) presents over six hundred sites in the three regions of south-eastern Slovenia that date from this distant period of the past. It is a database that upgrades the first register of Slovene archaeological heritage (Arheološka najdišča Slovenije), published in 1975 by the Institute of Archaeology at the Slovenian Academy of Sciences and Arts. This register was created with the data then available in literature, while field surveys were only performed on select sites or areas. It was followed up by a project devoting to the archaeological topography of Slovenia (Arheološke topografije Slovenije), the main objective of which was to accurately map the already known sites, as well as to discover new ones. Of all the regions of Slovenia, only the updated topography of three regions was published, among them Bela krajina, which was an integral part of the Dolenjska community in the Early Iron Age.V publikaciji je predstavljeno čez šeststo najdišč iz železne dobe, pomembnega obdobja naše najstarejše preteklosti. Podatkovna baza ima svojo osnovo v Arheoloških najdiščih Slovenije (1975). Nastala je na osnovi podatkov iz literature, medtem ko so bila terenska preverjanja opravljena le na nekaterih najdiščih oziroma območjih. Delo je skušal nadgraditi projekt Arheološke topografije Slovenije, katerega glavni namen je bilo natančno lociranje starih, že znanih najdišč, pa tudi odkrivanje novih. Žal so bile obdelane le tri regije, med njimi Bela krajina, ki je bila v starejši železni dobi sestavni del dolenjske skupnosti. Vrzel je zapolnil projekt Utrjena prazgodovinska naselja na Dolenjskem, ki ni bil usmerjen le k naseljem, ampak so bila s terenskimi pregledi dokumentirana tudi druga najdišča iz pozne bronaste in starejše železne dobe. Ker tehnologij daljinskega zaznavanja še ni bilo na razpolago, je bilo celotno območje pregledano s terenskimi obhodi