Vesel, Matjaž

Slovene

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

PRIKAZI IN OCENEAlain de Libera, La querelle des universaux. De Platon à la fin  du Moyen Age, Seuil, Pariz 1996, 512 str.T ako »obča filozofska zavest« ka­ko r tu d i trad ic io n a ln o  filozofsko zgodo­vinopisje ob ičajno  en ač ita  srednjeveško filozofijo s t. i. »sporom  o univerzalijah«, ki n a s to p a  v u č b e n ik ih  skupaj s trem i »strankam i« v sp o ru  -  nom inalisti, kon- cep tua listi in  realisti -  p ri čem er naj bi vsaka od  teh  pozicij p o n u ja la  svoj odgo­vor n a  v p rašan je , ali o bsta ja jo  un iver- za lije  sa m o  k o t b e s e d e , k o n c e p ti  ali re sn ič n o , v stvareh . Z arad i teg a  ni nič p resenetljivega, d a j e  A lain d e  L ibera, e d e n  vodiln ih  poznavalcev srednjeveške f ilo z o fije  v F ra n c ij i ,  av to r  d e l k o t so Introduction à la mystique rhenane, Albert le Grand et la Philosophie, Penser au Moyen Age, La Philosophie medievale, svoje zadnje, zelo o b sežn o  in  iz č rp n o  d e lo  posvetil prav  p rob lem atik i spora  o univerzalijah: La querelle des universaux (De Platon à la f in  du Moyen Age).V e n d a r  L ib e ra  postav lja  ce lo te n  sp o r v d ru g ačn o  perspektivo: n e  izhaja n a m re č  iz v iso k e g a  s r e d n je g a  veka , a m p ak  poskuša  c e lo tn o  p ro b lem a tik o  razviti iz p o p o ln o m a  novih izhodišč. Ker je  knjiga, ki nas vodi skozi zgodovinski la b ir in t razprave, p reo b sežn a , d a  bi jo  lah k o  u s tre z n o  p redstav ili v vsem  n je­n em  bogastvu (vsako poglavje je  knjiga v kn jig i), se b om o m orali om ejiti zgolj na opis poglavij, m alo več p rosto ra pa bom o nam enili m etodološkim  predpostavkam , iz k a te rih  pravzaprav  izhaja vse, k a r je  kasneje razvito v knjigi.O snovna, zelo splošna teza A laina de L ib e ra ja je , d a j e  srednjeveški (tud idanes obstajajo »realisti« in  »nom inali­sti«, toda avtorja to ne zanim a, njegova k n jig a je  knjiga o zgodovini) p ro b lem  un iverzalij f ig u ra  razp rav e , ki vse od pozne antike hkrati naspro tu je platoni- zm u in aristo te lizm u  te r  j u  zagovarja. Knjiga, pravi, im a svoj p redm et, m etodo  in predpostavko, vse troje p a j e  seveda povezano. Njegova koncepcija srednjega veka in zgodovine srednjeveške filozofije je  translatio studiorum, kar p o m en i, da filozofija ni zam rla  z zap rtjem  zadn je  poganske šole, tem več se je  s tem  začela n jen a  dolga m igracija ( translatio), naj­p re j p ro ti  m u s lim a n sk e m u  v z h o d u , kasneje na krščanski zahod. N jene po­sta je ( stud ia ) so b ile  A tene , B agdad , Kordoba, Toledo, kasneje Pariz, O xford, Koeln in  Praga. Grška filozofija je  tako spregovorila arabsko in latinsko, nekaj stvari j e  ostalo, veliko  j ih  izginilo , n a ­stopile so nove, ki še niso bile izrečene.Pisati zgodovino problem a pom eni slediti neki rea ln i ep istem ološki sledi; o p az o v a ti, k ako  se iz o b lik u je  n je n a  m reža, kako se distribuira , kako se raz­p le ta  v d o lo č e n o  š tev ilo  e le m e n to v ; prem isliti spodrsljaje, ponovne nastope, to d a  o b en e m  p o m e n i tu d i p rem isliti dejstva struk ture, k i je  do ločena s stan­je m  dostopnega korpusa. M etoda, k ijo  zahteva tako do lg  kader, j e  tista, k i jo  n a re k u je  n a ra v a  p re u č e v a n e g a  p r o ­b lem a: p ro b le m  u n iv e rz a lij n i večn i filozofski p rob lem , ni vp rašan je, ki bi presegalo zgodovino in njene »epistemo­loške prelom e«, znanstvene revolucije in221Prikazi in oceneo s ta le  sp re m e m b e  episteme, tem več , naspro tno , razkriva te sprem em be. Traj­n a  v p rašan ja  obsta ja jo  sam o tako , d a  ustvarjajo svoje lastno trajanje. N aloga z g o d o v in a r ja  f ilo z o fije  j e  d e f in i ra t i  k o n c e p tu a ln e  m reže, ki so ro d ile  sre­d n je v ešk e  f ig u re  raz p ra v e  A ris to te l-  P laton . Kaj je ,  ob  teh  pogojih , pravza­prav »predm et«  knjige?O b ič a jn o  h is to r io g ra f i ja  zvede p ro b lem  univerzalij n a  »konflik t m ed  realisti, konceptualisti in nominalisti«, to je  konflikt, ki zadeva status univerzalij: ali so un iverza lije  stvari, k o n c e p ti ali im ena? V prašanje se zdi naravno: spor o univerzalijahje nek d rug  način izrekanja stvari, konceptov in besed. T oda ravno zato tu  n i n ič  »naravnega.«  Če pog ledam o filozofski korpus pobliže, vidim o, d a je  s truk tu ra  prob lem atike , ki se uporab lja  p ri un iverzalijah  ( tro jn o  razum evanje realizm a, k o n cep tu a lizm a  in  nom ina- lizm a) v b is tv u  p ro b le m a tik a  p o z n e  antike, ki jo  je  neoplaton izem  petega in šestega stoletja uporabljal za dešifriranje pri b ran ju  Aristotelovih Kategorij. Če so se v visoki sho lastik i spraševali, ali so univerzalije stvari, koncepti ali im ena, so se neop la ton ik i spraševali, ali so Aristo­telove kategorije bivajoče stvari (onta), »koncepti«  ( noemata) ali zvoki (Jonai). V p ra ša n je , n a  k a te re g a  je  p o tr e b n o  odgovoriti, se glasi: zakaj je  ta  m reža  prešla (in n a  čigavo pobudo) s kategorij na univerzalije? T oda to vprašanje p red ­postavlja odgovor na vprašanje, zakaj so un iverzalije  p rešle  v on to lo ško  » op re­m o« filozo fije . Č eprav  j e  tu  odg o v o r p re p r o s t  -  z a rad i P o rfir ije v e g a  d e la  Isagoge, zam išljenega kot uvod v Aristote­love Kategorije, in  n jegovega d ru g e g a  prevajalca (prvi j e  bil M arij V ik torin) B o e tija -v seeno  ni popolnom a ustrezen. P orfirjevo  delo , ki obravnava quinque voces (rod , vrsto, razliko, svojstvenost in a k c id e n c o ) ,  p r i » p re d p o d s ta v lje n i«predstavitvi »univerzalij« n e  u p o rab i te besede. O d  kod  to rej izvira »problem « univerzalij? Po avtoiju  pokriva »problem  univerzalij«  m režo  vp rašan j, ki so se v kom pleksnem  g ibanju  eksegeze ce lo tne­ga A ristotelovega korpusa izkristalizirala o k o li sp isa  Isagoge, n e  d a  b i b ila  vsa n a k a z a n a  v n je m . P o v e d a n o  v e n e m  stavku: Porfirijevo drevo skriva cel gozd.T o d a  kako naj se lo tim o  tega p ro ­b lem a? L ib e ra  zavrača tako  in tu itiv n i, a h is to ričn i p ris to p , ki izh a ja  z n ek e g a  navidez in tiu tiv n o  in  p e rc e p tiv n o  raz­v id n eg a  sta lišča o tem , kaj j e  rea lizem  (ali nom ina lizem ), n a  pod lag i k a terega  se p o te m  k la sific ira  sred n je v ešk e  p o ­zicije, k a k o r tu d i p r is to p , ki iz h a ja  iz so d o b n ih  filozofskih defin icij rea lizm a (n o m in a liz m a ) , ki s luž ijo  k o t m e rilo  srednjeveškim . Ko zgodov inar sred n je ­veške f ilo z o f ije  p r e d p o s ta v lja ,  d a j e  realizem  (nom inalizem ) n ek a  d o lo čen a  filozofska pozicija, m ora, pravi A lain de L ib e ra , v ed n o  ko  govori o » rea listih«  (» n o m in a lis tih « ), d e f in ira ti p redvsem  kader, p o d ro č je  p rob lem ov, k o n c e p tu ­a ln i  je z ik ,  » te o re ts k i  u n iv e rz u m « , v k a te rem  im ajo  nauk i, a rg u m e n ti, p ro ­b lem i svoj p o m e n , id e n ti te to  in  svojo lastno  fizionom ijo . H kra ti zavrača tu d i » teološko« o z iro m a te leo lo šk o  b ra n je  srednjeveške filozofije, ki g a je  uveljavil E tie n n e  G ilso n , p o  k a te re m  j e  p r e d ­stavljala v rh  sredn jeveške filozofije to- m istična m etafizika »čistega deja  (actus purus essendi): vse, k a r je  b ilo  p re d  tem , naj bi bilo zgolj težavno vzpenjanje n a  ta vrh , vse, k a r je  sledilo , p a  naj bi b ilo  že sestopanje z vrha.Tej te leo log iji, ločevan ju  tistega, k a r j e  v sredn jevešk i filozofiji z d an a š­n jega stališča živo ali m rtvo, zoperstavi A lain  de L ib e ra  v iden je , ki tem elji n a  d isk o n tin u ite ti  ep is tem o lo g ij. N alo g a  zgodovinarja je ,  pravi, razbra ti, ko likor j e  to  m o g o č e , k o m p le k s n o  ig ro  p o ­222Prikazi in ocenenovitev, transform acij in  prelom ov, ki us­tvarjajo videz zgodovinskega razvoja -  v te j p e rsp e k tiv i š ti r in a js to  s to le tje  ne n as to p a  ko t telos trinajstega stoletja. Zanj j e  p o m e m b e n  a rh e o lo šk i red : eksp li­cirati želi, kako j e  srednjeveška filozofija » n a le te la «  n a  m re ž o  k o n c e p to v , te o ­retskih objektov in  problem ov, iz katerih je ,  k o t en o  svojih m o žn ih  figur, zasno­vala p ro b lem  univerzalij. Pokazati želi, kako s e je  tisto, kar h isto riografija  im e­n u je  » rea lize m «  ali » n o m in a liz e m « , konstitu ira lo : n e  zanim ajo  ga že konsti­tu i r a n a  d e js tv a , a m p a k  k o n s ti tu c i ja  sama. Ker do problem ov, ki so zastavljeni v zgodovini filozofije, n im am o  nezgodo­v inskega d o sto p a , m o ram o  k vsakem u p ro b le m u  p ris to p iti v ep is tem ičn i per­spek tiv i, k a r  p o m e n i, d a j e  tr e b a  p o ­sk u s iti i n t e r p r e t i r a t i  e p is te m o lo š k o  različne e lem en te , včasih he tero g en e , ki j ih  j e  z g o d o v in o p is je  a r t ik u lir a lo  ali nev tra liz iralo  v skladu s svojimi lastnim i k r ite r ij i .  K a te ra  » o ro d ja  in  snovi« so u p o ra b n a  pri » p ro b lem u  univerzalij«?N ajprej j e  tu  P orfirijevspis Isagoge, ki p redstavlja » le texte ou plutôt lepretexte« za » p ro b le m a tik o  un iverzalij« , in  n je ­gova in te r p r e ta t iv n a  t ra d ic ija .  S led i corpus aristotelicum, tj. teo rem i, k i j ih  ta v sebu je , in  filozofske geste  p re lo m a  s p latonizm om . T retji e lem en t predstavlja n a b o r  razpoložljiv ih  izjav, ki v vsakem  m o m e n tu  zgodovine filozofskem u delu  defin ira  h o riz o n t vprašanj -  v sredn jem  veku so to  auctoritates, k a r p o m e n i filo­zofske propozicije , za katere  se m eni, da im ajo  d e f in ito rič n o  ali o p e ra c io n a ln o  vrednost. In  končno  je  tu  tud i logika raz­prave sam e.Po De L ib e ra ju je  vprašanje univer­zalij p ro d u k t aristo telizm a, aristotelske kritike p la to n izm a in  p la ton izm a, k i je  in h e re n te n  a ris to te lizm u ; ro je n o  j e  iz kon fron tac ije  A risto te lovega corpusa in n je g o v ih  K ategorij; r o je n o  j e  iz Por-firijevih »razlag« iz spisa Isagoge, ki naj bi uvedel v branje kategorij. To natančneje p o m e n i, d a j e  sk riv n o s t ro js tv a  p ro ­blem atike univerzalij treb a  iskati v treh  sm ereh: pri Porfiriju  in njegovih para­doksih , povezan ih  z un iverzalijam i, v analizi povezave p ro b lem atik e  un iver­zalij in nauka o kategorijah  te r  v analizi p la ton ističn ih  virov p ro b lem atik e  u n i­verzalij (a rg u m en t iz Menona, k i je  bil p ro tod iskurz vseh realizm ov, in teorija e p o n im ič n ih  ob lik , ki skrivom a para- zitirajo v aristo telizm u). Na podlagi tega Alain de Libera izpostavi dve splošni tezi. P rvaje, d a je  srednji vek podaljšal aristo- telsko kritiko nauka o Idejah  in d a jo  je  re in te rp re tira l n a  nač in  reartiku lac ije  razm erja m ed inherenco  (esse in subiecto) in predikacijo (dici de subiecto), d ruga pa, da problem  univerzalij skriva cel sveženj p rob lem ov: status in te n c io n a ln ih  o b ­jek tov  in teorijo in tencionalnosti, o n to ­logijo oblik, teorijo  percepcije , teorijo  spoznavanja, deskriptivno metafiziko itd.Ti dve sp lošn i tezi (skupaj s šte­vilnim i drug im i »podtezam i« in  »pod- p o d tezam i« ), s ta  razviti in  a n a litičn o  razdelan i v poglavjih , ki sledijo. Tako d rugo  poglavje, ki zajem a obdob je  od grškega n eo p la to n iz m a  do  a rabskega  peripatizm a, analizira antip latonizem  in neo p la to n izem , teo rijo  un iverzalnosti pri Aristotelu, neoplatonistično teorijo o treh  stanjih  un iverzalnega te r  arabske teorije abstrakcije in ilum inacije (vpliv al-Farabija). V okviru tretjega poglavja, ki nosi naslov »Visoki srednji vek in sporo u n iv e rz a li ja h « , g o vori o B oe tijev i teoriji univerzalij, razn ih  »sektah« dva­n a js te g a  s to le tja , P e tru  A b e la rd u  in njegovi kritiki realizm a, realistični teo­riji, ki j o j e  m ogoče rekonstru ira ti iz Ars M eliduna  te r  n a u k  p o re ta n s k e  šo le . Č e trto  poglavje j e  posvečeno  arabsk i sholastiki (Avicenna in  A verroes), peto  pa latinski sholastiki trinajstega stoletja223Prikazi in ocene(šolska logika, teološki realizem  R oberta G rossetesta in  A lberta Velikega, nauk  o un iverzalijah  pri T om ažu  A kvinskem , m odistična teorija in te n c ) . Šesto, zadnje pogla\je , p a  govori o revoluciji štirinaj­stega sto letja (intiutivno in abstrakdvno spoznanje, univerzalno pri D unsu Scotu- su , O c k h a m  in n o m in a liz e m , p o zn i realizm i in antiokam istična reakcija).Knjigi A laina de Liberaja, ki, poleg  vsega drugega, izvrstno ilustrira problemuniverzalij kot kon d en zato ija  inovacij, ki bo lje  k o t kateriko li d ru g  p ro b le m  raz­kriva p ro ce se  izob likovan ja , s p re m in ­ja n ja  in  kodific iran ja novih  te o re tič n ih  jezikov, analitičn ih  m odelov  in orodij, je  resn ičn o  »usojeno, d a  u so d n o  p renov i srednjeveške štud ije in  n jihovo m esto  v zgodovini filozofije.«M atjaž Vesel224

Alain de Libera: La querelle des universaux. De Platon a la fin du Moyen Age

https://ojs.zrc-sazu.si/filozofski-vestnik/article/download/3987/3696

Alain de Libera: La querelle des universaux. De Platon a la fin du Moyen Age

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)