Marijan Ivanuša

Slovenian Medical Journal

Directory of Open Access Journals

181Uvodnik/Leading articlePODNEBNE SPREMEMBE IN ZDRAVJE7. APRIL 2008, SVETOVNI DAN ZDRAVJAPodnebne spremembe so eden največjih izzivov na-šega časa. Ogrožajo naš življenjski stil in bodo močnovplivale na zdravje ljudi po vsem svetu.Bolezni, ki se pojavljajo v tesni povezavi s podneb-jem, so eden najpomembnejših razlogov za umrljivostna svetu. Tri milijone in tristotisoč ljudi vsako letoumre zaradi driske, malarije in beljakovinsko-energij-ske podhranjenosti. Vendar tudi te številke ne more-jo ponazoriti izjemnega vpliva podnebnih spremembna zdravje ljudi. Najnovejše analize kažejo, da bo Afri-ka močno prizadeta že v naslednjih 12 letih. Trdni do-kazi že danes kažejo na to, kakšen vpliv imajo suše,poplave, neurja, vročinski valovi, onesnaženje zrakain razseljene skupnosti na zdravje ljudi. S spremem-bami se bomo soočili vsi.Zato Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) posve-ča letošnji Svetovni dan zdravja problematiki podneb-nih sprememb in posledičnim grožnjam, ki jih imajona zdravje.Kaj so ključne dejavnosti Svetovnezdravstvene organizacije?Svetovna zdravstvena organizacija je specializiranaagencija Organizacije združenih narodov (OZN) zapodročje zdravja.SZO ima vodilno vlogo pri vseh ključnih zadevah, kiso pomembne za zdravje na globalni ravni. Oblikujeraziskovalni program in spodbuja ustvarjanje, širje-nje in uporabo dragocenih novih znanj na področjuzdravja. Postavlja norme in standarde, jih spodbuja innadzoruje njihovo izvajanje. Oblikuje etične in na do-kazih temelječe prakse. Zagotavlja tehnično podpo-ro, spodbuja spremembe in gradi trajnostno institu-cionalno zmogljivost. Svetovna zdravstvena organiza-cija tudi spremlja zdravstveno stanje prebivalstva inocenjuje trende.Kot specializirana agencija OZN je tesno povezana zdrugimi specializiranimi agencijami OZN. Glede nasvojo globalno strukturo tudi lažje kot druge ustano-ve zazna globalne grožnje za zdravje. Zato je razum-ljivo, da je prav Svetovna zdravstvena organizacija pre-poznala podnebne spremembe kot realno grožnjo zazdravje.Varovati zdravje pred podnebnimi spremembami jemoto letošnjega Svetovnega dneva zdravja. Znanje,ki ga imamo na voljo danes, temelji na preteklihizkušnjah, trenutnem stanju in na projekcijah za pri-hodnost.Podnebne spremembe namreč niso nekaj, kar nas ča-ka v prihodnosti. Spremembe so se že zgodile, se do-gajajo in se bodo razvijale naprej.Vemo dovolj?Nikoli ne bomo imeli na voljo vsega znanja in vede-nja o tako kompleksnem problemu, kot so podneb-ne spremembe. Vsekakor pa vemo dovolj o posledi-cah podnebnih sprememb, da začnemo z dejavnost-mi takoj.Zaznali smo jih kot spremembe v temperaturi, količi-ni padavin, višji ravni morja in večji pogostosti izje-mnih vremenskih dogodkov. Posledično je že prišlodo sprememb v oskrbi z vodo, zrakom in s hrano(spremembe kakovosti in/ali količine). S časom se bo-do spremembe stopnjevale in bodo vse bolj vplivalena zdravje ljudi.Podnebne spremembe že vplivajo na pojav nekate-rih bolezni in prispevajo k prezgodnji umrljivosti.V prihodnosti lahko pričakujemo še izrazitejše poslab-šanje razmer na naslednjih področjih:– podhranjenost in z njo povezane motnje (tudi alipa še zlasti rast in razvoj otrok);– povečano obolevnost in umrljivost zaradi vročin-skih valov, vključno s poškodbami, ki so posledicaneviht, poplav, suše in požarov;– dodatne spremembe v razširjenosti prenašalcev ne-katerih infekcijskih bolezni;– spremembe v razširjenosti malarije;– večjo obolevnost zaradi driske;– večja obolevnost in umrljivost zaradi srčno-žilnihbolezni zaradi večje koncentracije talnega ozona;– spremembe endemskega področja za mrzlico den-ga, še večje število ogroženih ljudi.Morebitne koristi zaradi višje srednje temperature bo-do bistveno manjše od povzročene škode.Podnebne spremembe vplivajo tudina zdravje v EvropiLedeniki v Alpah se manjšajo, permafrost se umikana sever. Temperature so vse višje.Najbolj očitni do sedaj so bili poletni vročinski valovi,suše, požari, poplave. V številnih evropskih mestih seumrljivost med poletnimi vročinskimi valovi poveča.V Londonu so opazili za 15 % večjo umrljivost medstarejšimi prebivalci v času vročinskih valov (1976,1995). V Atenah je julija 1987 zaradi vročinskega valaumrlo 2000 ljudi.Če bi se delovanje zdravstvenih sistemov poslabšalo,bi lahko prišlo do poslabšanja epidemiološke slikemalarije v Jugovzhodni Evropi.Čeprav v Evropi nismo zasledili okužb z virusom mr-zlice denga, pa je prisotnost prenašalca Aedes albo-pictus v Albaniji in Italiji zaskrbljujoča.Zdrav Vestn 2008; 77: 181–2182 Zdrav Vestn 2008; 77Visceralna in kožna oblika leišmanijaze sta endemič-ni v mediteranskih državah. Z višanjem temperaturese bolezen lahko razširi više proti severu celine.Boreliozo in klopni meningoencefalitis prenašajo klo-pi (Ixodes ricinus in I. persulcatus). Na Švedskem sože opazili večjo pogostost klopnega meningoencefa-litisa po blagih zimah in večjo razširjenost klopov naobmočjih proti severu. Tudi pri nas se obdobje njiho-ve aktivnosti daljša, najti pa jih je tudi vse više v hribih.V nekaterih vzhodnoevropskih državah se lahko po-veča tveganje za kriptosporidiazo. Tveganje je zlastiveliko po obilnih padavinah v državah, ki nimajo ustre-zno urejene oskrbe z vodo.Zasledili so izbruhe leptospiroze po poplavah na Por-tugalskem, Češkem in v Ukrajini.Po suši in požarih, ki so sledili (2007), je v Grčiji, naHrvaškem in drugje umrlo več ljudi. Občasne popla-ve, ki se pojavljajo v Evropi, so v zadnjih letih tudi vSloveniji odnesle več življenj (2007).Zaščitimo zdravje pred podnebnimispremembamiUkrepajmo takoj. Po vsem svetu je treba povečati spo-sobnost prilagajanja na spremembe. Najbolj bodo za-radi podnebnih sprememb (spet) prizadete revne dr-žave in njeni prebivalci. Tudi bogate države pa lahkoin morajo izboljšati svojo pripravljenost na podnebnespremembe. Število žrtev v orkanih (ZDA) ali vročin-skih valovih in poplavah (Evropa) kaže, da so in bodotudi bogate države žrtev podnebnih sprememb. Po-vsod so najbolj ogroženi revni prebivalci mest, starej-ši in otroci, tradicionalne skupnosti, kmetovalci, ki pro-izvajajo hrano za lastno porabo in obalno prebivalstvo.Delovati moramo na več področjih. Predvideti je po-trebno najpomembnejša tveganja v posamezni regiji,državi oz. pokrajini ter se prilagoditi ocenjenemu tve-ganju. Tveganje za poplave in suše je mogoče zmanj-šati z ustrezno uporabo zazidalnih in kmetijskihpovršin. V Sloveniji to pomeni gradnjo stanovanjskihobjektov na poplavno varnih območjih in pridelavotistih kmetijskih pridelkov, ki so na sušo odpor-nejši. Oskrba s hrano bo namreč postala pomembenelement stabilnosti. Visoke cene hrane tudi slabijo so-cialni položaj. Revščina pomeni dodatno slabšanjezdravstvenega stanja.Prav tako je potrebno zmanjšati vpliv vročinskih va-lov in posledično obolevnost ter umrljivost. Pomemb-ni sta tako pripravljenost zdravstvenih služb kot tudiustrezna informiranost prebivalcev, kako naj ravnajov takih razmerah. Enako velja tudi za izpostavljenostsončnim žarkom. Kožne oblike raka spadajo med naj-pogostejše oblike raka v Sloveniji.Soočiti se moramo z omejenostjo energetskih virovin uporabljati zeleno energijo. Ob tem pa se moramozavedati, da je najbolj zelena tista energija, ki je neporabimo.V času predsedovanja Evropski uniji se moramo šebolj kot sicer tudi v Sloveniji zavedati naše vpetosti vsvet in naše odgovornosti do tretjega sveta. Samo od-govorna in uravnotežena pomoč najranljivejšim tegasveta lahko pelje v boljši, stabilnejši in varnejši svet.Zdravniki imamo pri tem odgovorno nalogo. Sood-govorni smo za delovanje zdravstvenega sistema innjegove odzivnosti na različne izzive, tudi tiste, pove-zane s podnebnimi spremembami.Hkrati pa s svojim znanjem in vplivom lahko spodbu-jamo idejo enakosti in solidarnosti z vsemi prebivalcitega sveta. V svetu, prežetem s ksenofobijo, bo tudi topomemben dejavnik pri zaščiti zdravja pred podneb-nimi spremembami.Viri in priporočljivo branje1. McMichael AJ, Campbell-Lendrum DH, Corvalán CF, Githeko AK,Scheraga JD, Woodward A. Climate change and human health.Risks and responses. World Health Organization, Geneva, 2003.2. Campbell-Lendrum D, Woodruff R. Comparative Risk Assessmentof the Burden of Disease from Climate Change. Environ HealthPerspect 114: 1935–1941 (2006).http://www.ehponline.org/members/2006/8432/8432.pdf3. Confalonieri U, Menne B, Akhtar R, Ebi KL, Hauengue M, KovatsRS, Revich B, Woodward A. 2007: Human health. Climate change2007: Impacts, adaptation and vulnerability. Parry ML, CanzianiOF, Palutikof  JP, van der Linden PJ, Hanson CE, eds. Contributi-on of Working Group II to the Fourth Assessment Report of theIntergovernmental Panel on Climate Change. Cambridge: Cam-bridge University Press, UK; 2007. p. 391–431.4. Alcamo J, Moreno JM, Nováky B, Bindi M, Corobov R, Devoy RJN,et al. Europe. Climate change 2007: Impacts, adaptation and vul-nerability. Parry ML, Canziani OF, Palutikof JP, van der Linden PJ,Hanson CE, eds. Contribution of Working Group II to the FourthAssessment Report of the Intergovernmental Panel on ClimateChange. Cambridge: Cambridge University Press, UK; 2007. p.541–80.Marijan Ivanuša, dr. med.vodja pisarne Svetovne zdravstvene organizacije v Sloveniji

PODNEBNE SPREMEMBE IN ZDRAVJE

https://vestnik.szd.si/index.php/ZdravVest/article/download/462/352

PODNEBNE SPREMEMBE IN ZDRAVJE

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals