Lately, it has become evident that the word »coiture« is .somewhat too narrow for the designation of unknown ethnic groups. And that because not only the ma[1]terial and intellectual cultures are treated under this notion but quite as well economics or even the bearers of a culture known only by their material remains. Therefore, it may be reasonable to change the word »culture« into the exspression »culture group«

Korošec, Josip

Slovene

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)

KULTURA IN KULTURNA SKUPINA V PREDZGODOVINIJOSIP KOROŠECDanes m arsikateri po jm i in izrazi v  predzgodovinski arheologiji še niso ustaljeni, m arsikateri, k i so ustaljeni, pa še niso dovolj jasni in diferencirani. K ljuk temu, da je  predzgodovina relativno še m lada veda, bi bilo nujno potrebno, da se sčasoma razčistijo  nejasn i izrazi in pojmi. Ne gre tu  za kake momente v posameznih jezikih , k i im ajo včasih težavo, da n a jd e jo  posamezne izraze za razne pojm e; m arveč gre za tiste mo­m ente, k i so splošnega značaja  v sami predzgodovini, včasih p a  v vsej arheološki vedi. Vzemimo k o t p rim er le  glavno periodizacijo  predzgodo­vine na paleolitik , m ezolitik, neo litik  in na druge dobe. Č eprav uporab­lja jo  to periodizacijo danes vsi predzgodovinarji, ako izključim o poskus P ittion ija , ki je  v novejšem  času predlagal novo periodizacijo na  litikum, keram ikom  in m etalikum , o k a teri se pa predzgodovinarji še niso do­končno izjavili, nahajam o tu d i tu razne težave, k i  so b o lj vzrok napačne in terp re tacije . P ri tej periodizaciji moramo nam reč upoštevati tudi geo­grafsko lego posameznih p o k ra jin  in s tem  v zvezi tud i časovno postavitev. N ekaj drugega je  nam reč, ko govorimo o neolitiku  na sploh, nekaj drugega, ko  govorimo o neolitiku Evrope, nekaj d rugega zopet ko go­vorim o o neolitiku Skandinavije, itd. Arheologi pa v  svojih razpravah splošnega značaja včasih prem alo ostro ločijo tak  prim er periodizacijo, čeprav  nehote. Ita lijanska predzgodovina u p o rab lja  za m lajše neolitične obdobje sploh izraz neo-eneolitik, hoteč s tem  poudariti obstoj že ko­v inske dobe v sredozemskem bazenu, k i je  vplival tud i na obrobne p o k ra jin e  S icilije in posamezne druge predele Italije. Toda ta izraz u p o rab lja jo  ravno tako  tu d i za Severno Italijo , za Balkan, tid . V pra­šan je  je , v  koliko je  to pravilno. V sekakor je  to pravilno za oznako časovnega obdobja in glede na Egejo in Sredozem lje. K ulturno pa to ni pravilno. Ako b i upoštevali še Egipt in Azijo, se seveda še močneje pokaže nepravilnost izraza eneolitik za m lajše faze neolitika s časovnega gledišča. Toda to je  samo en prim er, k i se ja v lja  v okviru kronološke period izacije  in n jenega poim enovanja. T akšnih  prim erov pa imamo veliko več. Podobni problem i so nastali ne samo v kronološki razdelitvi, tem več tudi na drugih  področjih.Med nejasne pojm e v predzgodovini sodi tudi izraz »kultura*. Ta izraz je  v resnici že popolnom a ustaljen , vendar pa še ni dovolj jasno  diferenciran , tako da se često lahko tud i napačno tolmači, čeprav nehote. T udi raziskovalec često zagreši napako s tem, da t. i. ku ltu ro  nepopolnopredstavi. Ne mislim  tu k a j na izraz »m aterialna kultura«, ali ipa na izraz »duhovna kultura« , k i  s ta  po navadi točno označena. Pač pa se v predzgodovini z navadnim  izrazom  »kultura« p o jm u je  tu d i neka etnična večja ali m anjša skupina. Le v tistih  prim erih  govorim o o nekem plemenu a li narodu poim ensko, k ad a r vemo tu d i za njegovo ime. Takšnih prim erov j e  pa v predzgodovini dokaj malo. Seje od železne dobe d a lje  vemo po zgodovinskih virih  tud i za im ena neka te rih  etn ičnih  skupin. Še celo v zgodnjem  srednjem  vdku imamo m arsikatere etnične skupine, k a terih  imen ne vemo za posamezna področja, oziroma ne moremo posameznih k u ltu rn ih  skupin vezati na določene etnične skupine. Iz teh  vzrokov se je  v predzgodovini tu d i ustalilo, da  se  v takem  p rim eru  etnična skupina poim enuje k a r po k u ltu ri, n. p r. k u ltu ra  zvončaste čaše, vinčanska k u l­tura, lužiška k u ltu ra , k u ltu ra  žarnih  grobišč, itd. S takim  pojm om  ra ­zumemo celotno ku ltu ro , tako  m aterialno k a k o r  duhovno.; dalje  tudi ekonom iko, da, celo jezik. U pravičeno se p rito žu je jo  neka te ri, da se s tak im  im enovanjem  ne ra z lik u je  tud i ljudstvo- k o t nosilec te  ali one ku ltu re . Č eprav je  to  včasih tud i točno-, je  v glavnem  le navidezno. Že p ri o b rav n av an ju  m ateria ln ih  ostalin bodisi te ali one vrste ne moremo teh ob ravnavati ločeno od njihovih  no-silcev, čeprav  jih  ne im enujem o posebej, glede na to, da n e  vemo niti n jihovega imena, n iti česarkoli drugega, razen tega, k a r nam  nudijo  same m ateria lne ostaline. Le v tis tih  prim erih, k j e r  se vrše samo čisto  tipološke k o m p arac ije  ali k ak a  d ruga podobna raziskovanja, se nosilci puščajo  več ali m anj ob strani, k e r je  v takšnih  prim erih  zajeto veliko širše področje, v katerem  je  zastopano več razn ih  k u ltu r ali tudi več etničnih skupin. P rizn a ti pa  moramo, da je  izraz »-kultura« k o t poim enovanje -za m aterialno in duhovno k u ltu ro  te r  za n jene nosilce nekoliko preozek. K ljub tem u u p o rab lja  danes ta izraz večina evropskih predzgodovina-rjev, razen ita lijan sk ih . Le-ti upo rab lja jo  namesto »kult.u-rc« izraz »civiltà«, toda tudi ne vedno. Ta izraz j e  pa veliko b o lj posrečen. K ljub  n jegovi -delni prednosti, k e r  je  v n jem  ob­sežena tud i ekonom ika in sploh civilizacija po leg k u ltu re , ga pa ne moremo prenesti v  -druge jezike .K u ltu ra  kot poim enovanje se ne u p o rab lja  le za tiste skupine, k a ­terim  ne vemo imena, tem več se uporab lja  tud i za tiste, ka terih  d ržave so b ile  že form irane. Tako danes vsakdo govori o rim ski, grški, egip­čanski in o drugih podobnih k u ltu rah . V endar često tudi tu ni za je ta  le duhovna k u ltu ra , um etnost itd., temveč celotna m ateria lna k u ltu ra , eko­nom ika in drugo. Zato je  češki arheolog Böhm že pred  -leti pred lagal naj hi im enovali »civilizacija« tiste  prim ere, v ka terih  naj b i oznaka »kultura« istočasno ne b ila  iud i ekv ivalen t jezikovnega razlikovanja, temveč dokaz k u ltu rn e  in gospodarske nivelizacije, k i se poleg tega  tud i širi (Pûvod Slovanû ve svetle nové ceské lite ra tu ry  prehistorioké, Brno 1948). Do tega sk lepa je  p rišel ravno zaradi tega, k e r sestav oh ran jen ih  spomenikov m ateria lne k u ltu re  v vseh predzgodovinskih dbdöb jih  ni vsebinsko isti in k v alita tiv n o  soglasen. To je  popolnoma točno. Vendar je  vprašan je, v k o lik o  bi takšno poim enovanje bilo v predzgodovini b o lj razum ljivo. T ak  izraz  se vsekakor lahko  u p o rab lja  tam. k je r  je  d ružbeni razvoj do ­segel že takšno stopnjo, d a  izraz k u ltu ra  več ne zadošča, kot n. pr. p ririm ski (kulturi, k e r je  že zdavnaj prešel ožji okvir in k e r tam  ne ob­ravnavam o le drobni m ateria l, ku ltu ro , um etnost, stavbarstvo, rokodel­stvo, tem več tudi državno upravo, industrializacijo  itd. Seveda je  pa tu d i izraz »civilizacija«, 'kakor ga danes pojm ujem o, neprim eren za vse duhovne produkte, a tudi za tradicionalne izdelke m ateria lne ku ltu re, itd. Talko ta  izraz ni nič 'boljši, k ak o r je  izraz »kultura«, s katero pojm u­jem o ne samo duhovno ku ltu ro , umetnost, temveč tudi vse civilizacijske momente. Vendar obstaja neka bistvena razlika v  pojm u kulture, k je r  j e  znan narod ko t n jen  nosilec, ne glede na to, ako je  takšno- ku lturo  uporab lja lo  tud i več drugih  etničnih -skupin ali -pa le ena, k e r  ise v takšnem  prim eru že v poim enovanju k u ltu ra  veže na tisti narod, n. pr. rim ska k u ltu ra , -grška k u ltu ra  itd., s čim er odpade ugovor, da n e  vidimo nosilcev, k a r  n ikakor me d rž i pri zgodnejših etn ičnih  skupinah, katere poimenično ne moremo vezati -na izraz kultu-ra. Z-a-to -se mi zdi manj po­membno, m enjati izraz »kultura« v izraz »civilizacija« p r i že zgodovinskih poim ensko znanih narodih  in plemenih.P ri neki predzgodovinski »kulturi« je  pa mogoče tudi izraz »kultura« zam enjati z izrazom »ku ltu rna -skupina«, da b i se moglo razum eti tud i n jih  nosilce, medtem ko  b i -se -sam izraz »kultura« uporab lja l le v zvezi z m aterialno in v zvezi z duhovno ku ltu ro . O pozoriti -pa moram, da so v zadnjem  času nekateri pre-dzgo-dovinarji že p rešli na  tak  način po­im enovanja, čeprav je  večina danes še ostala p r i  starem  načinu izražanja. V sekakor m oram  zavreči željo  nekaterih , k i m enijo , d a  bi se n a j ku ltu ra  označevala v širšem pomenu, kot n. -pr. »kultura podonavskih po lje­delcev« in podobno. Č eprav so mogoče na eni stran i takšne želje tu d i upravičene, moramo upoštevati, da -so današnja poim enovanja predzgodo­vinskih  k u ltu r bodisi po  rek ah  (tiska, koroška) ali pa po lokalite tah  (butniirska, starcevačka), po  po-gorju (Biikk ku ltu ra), po pokrajinah  (sla­vonska, hvarska), po kakšn i posebnosti v k eram ik i (ku ltura zvončaste čaše, vrvičasta ku ltu ra), po  načinu pokopov (ku ltu ra  žarnih grobišč, me- ga-litna ku ltura), itd. tako  terito rialno  k ak o r tud i časovno om ejena in p red stav lja jo  m anjše k u ltu rn e  in etnične enote. S predlogi, k i so jih  nekateri podali, b i dobili širše poim enovanje, s katerim  k u ltu rn e  skupine n e  bi bile med seboj ločene niti terito rialno  n iti časovno že glede na n jih  ted an jo  družbeno ureditev. Z drugim i besedam i, takšna poim enovanja bi obsegala vrsto popolnoma različnih k u ltu rn ih  skupin  tako po m aterialu, k ak o r tud i po času. Skupno h i pa  mogoče imele 'le eno obliko ekonomike.Iz vsega vidimo, d a  je  danes n u jn a  po treba ostati p ri nekdanjih  izrazih  in da j ih  ne g re m enjati, ne zaradi u s ta le jnosti, temveč tud i zarad i pravilnega pojm ovanja. Možnost je  edino ta, k i sem jo omenil že popre j, da se nam esto izraza  »kultura« uporabi iz-raz »kulturna skupina«, posebno tam. k je r  skup ina obsega tako k u ltu rn o  k ak o r časovno zak lju ­čeno celoto in k je r  se želi zajeti poleg m ateria lne k u ltu re  tud i ekono­m iko, družbeno stan je  itd. te r  n jih  nosilce posebno p ri starejših  periodah, k je r  nam  im ena plemen niso znana. Ta izraz je  ravno tako mogoče upo­rab iti tud i pri tistih  že zgodovinskih skupinah, k je r  so nam imena znana, a li k je r  so -nam znani tud i etični nosilci raznih k u ltu r. Tako imamo v slovanski 'kulturi vrsto m anjših  k u ltu r poim enovanih na isti način, kakorje  navada v  predzgodovini, n. pr. belobrdska, kd ttlaška, itd. Č eprav pa vemo za nosilce teh ku ltu r, ni zopet z izrazom »kultura« m išljena le m aterialna k u ltu ra , temveč so m išljeni tudi n jen i nosilci. Y takem  p ri­m eru bi b il tud i p rim ernejši naziv »kulturna skupina«.SUMMARYCulture and culture group in prehistoryLately, it has become evident that the word »coiture« is .somewhat too narrow for the designation of unknown ethnic groups. And that because not only the ma­terial and intellectual cultures are treated under this notion but quite as well economics or even the bearers of a culture known only by their material remains. Therefore, it may be reasonable to change the word »culture« into the exspression »culture group«.

Kultura in kulturna skupina v predzgodovini

https://ojs.zrc-sazu.si/av/article/download/10183/9338

Culture and culture group in prehistory

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

ZRC SAZU Publishing (Znanstvenoraziskovalni center - Slovenske akademije znanosti in umetnosti)