Invasive lobular carcinoma (ILC) is the second most common histologic type of breast carcinoma and represents 5-15 % of all breast cancers. Due to specific growth pattern, it is frequently missed on mammography. It is known that mammography and US underestimate the size of the tumor. Contrast- enhanced breast MRI is widely accepted method to assess preoperatively the disease extent in patients with ILC and, in 28.3% of patients, it has an effect on the change of surgical treatment plan. In our article we present a case of 74-year-old patient with ILC, in whom breast MRI showed an infiltration in the pectoralis muscle.Prikazujemo primer bolnice, ki je bila zaradi raka dojke obojestransko operirana. V drugem primeru je šlo za invazivni lobularni karcinom (ILC). Pri bolnici smo pred operacijo opravili preiskavo dojk z magnetno resonanco (MR), ki je pokazala večji obseg bolezni od pričakovanega. Pri bolnicah z ILC predoperativna preiskava z MR pri 28 % spremeni načrtovano operacijo. Preiskavo dojk z MR opravljamo tudi za odkrivanje karcinomov v predelih dojk, kjer mamografija in UZ sprememb ne pojasnita povsem, za odkrivanje primarnega tumorja ob pozitivnih pazdušnih bezgavkah, za oceno odgovora na kemoterapijo, za odkrivanje ruptur pri silikonskih vsadkih in za iskanje prostih silikonskih delcev ob rupturi. MR-preiskava dojk se uporablja tudi kot ena od presejalnih metod za odkrivanje raka dojk pri ženskah s povečanim tveganjem

Hertl, Kristijana

Marolt-Mušič, Maja

Zebič, Marta

Onkologija

63leto XIV / št. 1 / junij 2010ONKOLOGIJA / za praksoPri me r bol ni ce z in va ziv nim lo bu lar nim kar ci no mom doj ke  in in di ka ci je za prei ska vo dojk z mag net no re so nan coM. Ma rolt Mušič, K. Hertl in M. ZebičPov	ze	tekPri	ka	zu	je	mo	pri	mer	bol	ni	ce,	ki	je	bila	za	ra	di	raka	doj	ke	obo	je	stran	sko	ope	ri	rana.	V	dru	gem	pri	me	ru	je	šlo	za	in	va	ziv	ni	lo	bu	lar	ni	kar	ci	nom	(ILC).	Pri	bol	ni	ci	smo	pred	ope	ra	ci	jo	opra-vi	li	prei	ska	vo	dojk	z	mag	net	no	re	so	nan	co	(MR),	ki	je	po	ka	za	la	večji	ob	seg	bo	lez	ni	od	pričako	va	ne	ga.Pri	bol	ni	cah	z	ILC	pre	do	pe	ra	tiv	na	prei	ska	va	z	MR	pri	28	%	spre	me	ni	načrto	va	no	ope	ra	ci	jo.	Prei	ska	vo	dojk	z	MR	oprav	lja	mo	tudi	za	od	kri	va	nje	kar	ci	no	mov	v	pre	de	lih	dojk,	kjer	ma	mo	gra	fi	ja	in	UZ	spre	memb	ne	po	ja	sni	ta	po	vsem,	za	od	kri	va	nje	pri	mar	ne	ga	tu	mor	ja	ob	po	zi	tiv	nih	paz	dušnih	bez-gav	kah,	za	oce	no	od	go	vo	ra	na	kemo	te	ra	pi	jo,	za	od	kri	va	nje	rup	tur	pri	si	li	kon	skih	vsad	kih	in	za	is	ka	nje	pro	stih	si	li	kon	skih	del	cev	ob	rup	tu	ri.	MR-prei	ska	va	dojk	se	upo	rab	lja	tudi	kot	ena	od	pre	se	jal	nih	me	tod	za	od	kri	va	nje	raka	dojk	pri	žen	skah	s	po	večanim	tve	ga	njem.Pri	mer	bol	ni	ceBol	ni	ca	L.	F.,	ro	je	na	1934,	je	bila	prvič	na	po	te	na	na	On	ko-loški	inšti	tut	v	Ljub	lja	ni	leta	2002.	Na	meji	spod	njih	kva	dran-tov	de	sne	doj	ke	je	ime	la	kli	nično	ti	pen	tu	mor,	ve	lik	3	x	1	cm.	Vid	na	je	bila	uvlečena	koža.Ma	mo	gra	fi	ja,	oprav	lje	na	leta	2000,	je	bila	anam	nestično	v	me	jah	nor	mal	ne	ga.Na	ma	mo	gra	fi	ji,	oprav	lje	ni	ob	pre	gle	du,	je	bila	na	meji	spod	njih	kva	dran	tov	de	sne	doj	ke	vid	na	20	x	15	mm	ve	li	ka	spi	ku	li	ra	na	tu	mor	ska	for	ma	ci	ja,	v	no	tra	njih	kva	dran	tih	leve	doj	ke	pa	je	bila	asi	me	trična	zgo	sti	tev,	zato	je	bila	pri	poročena	do	dat	na		ob	de	la	va	(sli	ka	1,	A	in	B).Ci	to	loški	iz	vid	pro	ste	punk	ci	je	tip	ne	spre	mem	be	v	de	sni	doj	ki	je	po	tr	dil	in	va	ziv	ni	duk	tal	ni	kar	ci	nom	(IDC).	Na	re	di	li	so	kva	dran	tek	to	mi	jo,	pri	ka	te	ri	so	od	stra	ni	li	tudi	va	ro	val	no	bez	gav	ko.	Hi	sto	loški	iz	vid	po	operaci	ji	je	po	tr	dil	14	mm	ve	lik	IDC,	pri	sot	ni	so	bili	es	tro	gen	ski	in	pro	ge	ste	ron	ski	re	cep	tor	ji,	va	ro	val	na	bez	gav	ka	je	bila	ne	ga	tiv	na.Bol	ni	ca	se	je	po	ope	ra	ci	ji	še	5	let	ad	ju	vant	no	zdra	vi	la	z	aro-ma	taz	nim	in	hi	bi	tor	jem.Ob	red	ni	kon	tro	li	leta	2007	je	bila	de	sna	doj	ka	kli	nično	bp.	V	levi	doj	ki	je	bila	na	meji	no	tra	njih	kva	dran	tov	tip	na	va	lja	sta	re	zi	sten	ca,	ver	jet	no	be	nig	na.	Pro	sta	ci	to	loška	punk	ci	ja	je	po	ka	za	la	ati	pi	jo	(C	3).	Ci	to	log	je	pri	po	ročal	punk	ci	jo	pod	ul	tra	zvočno	(UZ)	kon	tro	lo,	če	bi	bila	spre	mem	ba	kli	nično	ali	ma	mo	graf	sko	sum	lji	va.Ma	mo	graf	ski	iz	vid	je	ka	zal	na	poo	pe	ra	tiv	ne	spre	mem	be	z	be	nig	ni	mi	kal	ci	na	ci	ja	mi	na	de	sni	stra	ni,	na	levi	ni	bilo	di	na-mi	ke	gle	de	na	leto	2002	(sli	ka	2,	A	in	B).	Ker	spre	mem	ba	v	levi		doj	ki	kli	nično	in	ma	mo	graf	sko	ni	bila	sum	lji	va,	so	bile	pri	po	ročene	red	ne	kon	tro	le.Ob	kon	tro	li	no	vem	bra	2008	je	bila	levo	tip	na	sla	bo	pomična	va	lja	sta	re	zi	sten	ca,	de	sno	pa	je	bil	pre	gled	v	me	jah	nor	mal-ne	ga.Ma	mo	graf	ski	iz	vid	de	sno	ni	po	ka	zal	di	na	mi	ke,	na	levi	pa	se	je	po	ka	za	lo,	da	se	je	tki	vo	na	bazi	zgostilo	(sli	ka	3).	Zato	je	bil	oprav	ljen	UZ,	pri	ka	te	rem	je	bil	na	meji	no	tra	njih	kva	dran	tov	leve	doj	ke	vi	den	27	mm	ve	lik	areal	po	rušene	ar	hi	tek	tu	re	tki-va,	v	spod	njem	delu	pa	11	x	8	mm	ve	li	ka	sum	lji	va	le	zi	ja	(sli	ka	4).	Oprav	lje	na	je	bila	tudi	UZ-vo	de	na	as	pi	racij	ska	biop	si	ja	s	tan	ko	iglo	(ABTI).	Ci	to	loški	iz	vid	je	ka	zal	na	možnost,	da	gre	za	kar	ci	nom	(C	4).Pri	gos	pe	je	bila	oprav	lje	na	prei	ska	va	dojk	z	mag	net	no	re	so-nan	co	(MR).	Na	meji	no	tra	njih	kva	dran	tov	leve	doj	ke	je	po	ka-za	la	50	x	35	mm	ve	li	ko	tu	mor	sko	for	ma	ci	jo,	ki	je	pre	raščala	v	pek	to	ral	no	mišico	(sli	ka	5).	Kri	vu	lja	kopičenja	kon	tra	sta	je	bila	Sli­ka­1­(A­in­B).­Ma­mo­gra­fi­ja,­po­sne­ta­leta­2002.­ ­ Na­meji­spod­njih­kva­dran­tov­de­sne­doj­ke­je­vid­na­spi­ku­li­ra­na­tu­mor­ska­for­ma­ci­ja,­v­pro­jek­ci­ji­C-C­je­v­no­tra­njem­kva­dran­tu­leve­doj­ke­vid­na­asi­me­trična­zgo­sti­tev.­Pri­po­ročena­je­bila­na­dalj­nja­ob­de­la­va64leto XIV / št. 1 / junij 2010ONKOLOGIJA / za praksotipično	ma	lig	na.	V	zgor	njem	no	tra	njem	kva	dran	tu	je	bil	8	mm	ve	lik	tu	mor,	ki	se	je	rob	no	obar	val.	De	sna	doj	ka	je	bila	v	me-jah	nor	mal	ne	ga.	Gle	de	na	iz	vid	MR	je	bil	po	stav	ljen	sum,	da	gre	za	mu	li	cen	tričen	tu	mor	leve	doj	ke,	ki	vrašča	v	pek	to	ral	no	mišico.	Zato	je	bila	na	re	je	na	mo	di	fi	ci	ra	na	ra	di	kal	na	ma	stek	to-mi	ja,	pri	ka	te	ri	so	od	stra	ni	li	va	ro	val	no	bez	gav	ko.Poo	pe	ra	tiv	ni	pa	to	hi	sto	loški	iz	vid	je	na	meji	no	tra	njih	kva	dran-tov	leve	doj	ke	po	tr	dil	in	va	ziv	ni	lo	bu	lar	ni	kar	ci	nom	(ILC),	ki	se	je	na	širo	ko	širil	v	re	se	ci	ra	no	mišico	in	je	na	več	me	stih	se	gal	do	re	sek	cij	ske	ga	roba.	Ce	lo	ten	in	fil	trat	v	doj	ki	in	mišici	je	me-ril	45	mm.	V	no	tra	njem	zgor	njem	kva	dran	tu	je	bil	še	en	čvrst	in	fil	trat,	ve	lik	5	mm	in	več	kot	3	cm	od	da	ljen	od	prejšnje	ga.	Bez	gav	ke	so	bile	ne	ga	tiv	ne.	Es	tro	gen	ski	in	pro	ge	ste	ron	ski	re	cep	tor	ji	so	bili	po	zi	tiv	ni.ILC	je	za	IDC	dru	ga	naj	po	go	stejša	hi	sto	loška	ob	li	ka	raka	doj	ke	(RD)	in	pred	stav	lja	5	do	15	%	vseh	RD	(1).	Bol	ni	ce	z	ILC	so	na	vad	no	ne	ko	li	ko	sta	rejše,	tu	mor	ji	so	ob	od	krit	ju	bolezni	ne	ko	li	ko	večji	in	so	po	re	zul	ta	tih	ne	ka	te	rih	štu	dij	po	go	ste	je	mul	ti	cen	trični	in/ali	bi	la	te	ral	ni	(2).	V	pri	mer	ja	vi	z	IDC	večji	od	sto	tek	tu	mor	jev	izraža	es	tro	gen	ske	in	pro	ge	ste	ron	ske	re	cep	tor	je	(1,	2).Hi	sto	pa	to	loško	je	ICL	se	stav	ljen	iz	raz	me	ro	ma	majhnih,	uni-form	nih	ce	lic,	ki	ra	ste	jo	di	so	cia	tiv	no/di	sko	he	ziv	no	v	ve	ziv	ni	stro	mi,	v	ob	li	ki	tra	kov	iz	ene	ga	slo	ja	ce	lic	in	v	kon	cen	tričnem	(tar	ge	toid	nem)	vzor	cu	okrog	duk	tu	sov.	Slabša	ko	he	ziv	nost	med	nji	mi	je	po	sle	di	ca	iz	gu	be	E-cad	he	ri	na	(3,	4).	Za	ra	di	di	fuz	ne	in	fil	tra	tiv	ne	ra	sti	je	go	sto	ta	tu	mor	ske	ga	tki	va	po	dob	na	go	sto	ti	nor	mal	ne	ga	okol	ne	ga	žlez	na	tki	va	doj	ke,	zato	je	ILC	Sli­ka­2­(A­in­B).­Ma­mo­gra­fi­ja,­po­sne­ta­leta­2007.­ ­ Sta­nje­po­ope­ra­tiv­nem­po­se­gu­na­de­sni­doj­ki,­na­levi­je­tki­vo­v­no­tra­njih­kva­dran­tih­manj­go­sto,­kar­je­ver­jet­no­po­sle­di­ca­zdrav­lje­nja­z­aro­ma­taz­nim­in­hi­bi-tor­jem.Sli­ka­3.­Ma­mo­gra­fi­ja,­po­sne­ta­leta­2008.­ Spet­se­je­po­ja­vi­la­go­stejša­struk­tu­ra­v­no­tra­njih­kva­dran­tih­leve­doj­ke.­Pri­po­ročena­je­bila­na­dalj­nja­ob­de­la­va,­naj­prej­UZ.Sli­ka­4.­UZ­je­po­ka­zal­11­x­8­mm­ve­li­ko­tu­mor­sko­je­dro­v­no­tra­njem­spod­njem­kva­dran­tu­leve­doj­ke.Sli­ka­5.­Pri­prei­ska­vi­z­MR­je­bilo­na­sub­trak­ci­ji­po­i.v.­a­pli­ka­ci­ji­KS­vid­no­spi­ku­li­ra­no­tu­mor­sko­je­dro,­ki­je­in­fil­tri­ra­lo­v­pek­to­ral­no­mišico.65leto XIV / št. 1 / junij 2010ONKOLOGIJA / za praksona	ma	mo	gra	fi	jah	slabše	pre	poz	na	ven.	Občut	lji	vost	ma	mo	gra-fi	je	za	ILC	je	po	li	te	ra	tu	ri	50-	do	92-od	stot	na	(5,	6),	občut	lji-vost	UZ-prei	ska	ve	pa	68-	do	98-od	stot	na	(7,	8).Za	pra	vil	no	načrto	va	nje	načina	ope	ra	ci	je	je	po	treb	na	na	tančna	določitev	ob	se	ga	bo	lez	ni.	Ker	tako	ma	mo	gra	fi	ja	kot	tudi	UZ	pod	ce	nju	je	ta	de	jan	sko	ve	li	kost	tu	mor	ja,	je	pri	bol	ni	cah	z	ILC	in	di	ci	ra	na	prei	ska	va	dojk	z	MR	(9,	10).Preiska	va	dojk	z	mag	net	no	re	so	nan	coObčut	lji	vost	MR-prei	ska	ve	dojk	je	93	do	100-od	stot	na	in	ni	od	vi	sna	od	go	sto	te	žlez	ne	ga	tki	va	doj	ke	kot	ma	mo	gra	fi	ja	(6).	Iz	vid	prei	ska	ve	z	MR	lah	ko	pri	28	%	bol	nic	z	ILC	spre-me	ni	pr	vot	ni	načrt	ope	ra	ci	je,	in	si	cer	se	lah	ko	pri	načrto	va	ni	kva	dran	tek	to	mi	ji	poveča	eks	ci	zi	ja	ali	pa	je	po	treb	no	opra	vi	ti	ma	stek	to	mi	jo	(11).Po	leg	določitve	ob	se	ga	bo	lez	ni	(mul	ti	cen	tričnost,	mul	ti	fo	kal-nost	in	bi	la	te	ral	nost)	je	prei	ska	va	z	MR	in	di	ci	ra	na	za:–	 od	kri	va	nje	kar	ci	no	mov	v	pre	de	lih	dojk,	kjer	mamo	gra	fi	ja	in	UZ	spre	memb	ne	po	ja	sni	ta	po	vsem,–	 od	kri	va	nje	pri	mar	ne	ga	tu	mor	ja	ob	po	zi	tiv	nih	paz	dušnih	bez	gav	kah,–	 oce	no	od	go	vo	ra	na	ke	mo	te	ra	pi	jo,–	 od	kri	va	nje	rup	tur	pri	si	li	kon	skih	vsad	kih	in	is	ka	nje	pro	stih	si	li	kon	skih	del	cev	ob	rup	tu	ri.MR	se	upo	rab	lja	tudi	kot	ena	od	pre	se	jal	nih	me	tod	za	od	kri-va	nje	RD	pri	žen	skah	s	povečanim	tve	ga	njem,	ki	so	po	zi	tiv	ne	za	BRCA	1	ali	BRCA	2	in	pri	žen	skah	z	močno	družin	sko	obre	me	ni	tvi	jo	in	brez	do	ka	za	nih	spe	ci	fičnih	ge	nov.	Iz	va	ja	se	na	6	me	se	cev,	iz	me	nično	z	UZ	in	ma	mo	gra	fi	jo	(en	krat	na	leto	prei	ska	va	dojk	z	MR,	en	krat	na	leto	UZ	dojk	in	ma	mo	gra	fi	ja).Prei	ska	va	po	te	ka	na	apa	ra	tu,	ka	te	re	ga	mag	net	no	po	lje	je	vsaj	1,5	T.Prei	sko	van	ka	leži	na	tre	bu	hu,	doj	ki	sta	vpe	ti	v	po	seb	no	tu	lja-vo.	Prei	ska	va	pov	prečno	tra	ja	45	mi	nut.	Ved	no	se	upo	rab	lja	i.v.	kon	trast	no	sreds	tvo	(KS).	Naj	pri	mer	nejši	čas	za	prei	ska	vo	je	2.	te	den	men	strual	ne	ga	ci	kla,	saj	nor	mal	no	žlez	no	tki	vo	naj	manj	kopiči		KS.	Prej	oprav	lje	ne	tan	ko-	ali	de	be	loi	gel	ne	biop	si	je	ne	ovi	ra	jo	in	ter	pre	ta	ci	je	prei	ska	ve.	Prei	ska	ve	ni	pri-merna	v	pr	vih	3	me	se	cih	nosečno	sti.Kot	vsa	ka	dru	ga	prei	ska	va	ima	tudi	MRM	svo	je	sla	bo	sti.–	 Je	manj	spe	ci	fična	od	ma	mo	gra	fi	je.–	 Je	zelo	dra	ga	in	dol	go	traj	na.–	 Ni	pri	mer	na	za	prei	sko	van	ke,	ki	so	klav	stro	fo	bične.–	 Ved	no	je	po	treb	na	i.v.	upo	ra	ba	KS	(ra	zen	za	pri	kaz	rup	tu-re	si	li	kon	skih	vsad	kov).–	 Ni	pri	mer	na	za	pri	kaz	mi	kro	kal	ci	na	cij,	ki	so	po	go	sto	vid	ne	pri	pre	dra	ka	vih	spre	mem	bah	(DCIS).–	 Po	ope	ra	tiv	nem	po	se	gu	je	po	treb	no	počaka	ti	vsaj	6	me	se	cev,	saj	na	sta	ja	joče	fi	broz	ne	spre	mem	be	ovi	ra	jo	tol	mačenje	vid	nih	spre	memb.	Če	bol	ni	ca	po	ki	rurškemu	po	se	gu	pre	je	ma	tudi	ra	dio	te	ra	pi	jo,	lah	ko	MRM	za	nes	lji	vo	tol	mačimo	šele	po	12	me	se	cih.–	 Po	go	sto	mo	ra	jo	žen	ske,	ki	pre	je	ma	jo	na	do	mest	no	hor	mon	sko	zdrav	lje	nje,	to	pre	ki	ni	ti	ne	kaj	me	se	cev	pred	prei	ska	vo.Po	prei	ska	vi	se	sli	ke	ob	de	la	jo	z	raz	ličnimi	teh	ni	ka	mi,	kot	so	sub	trak	ci	ja,	mul	ti	pla	nar	na	re	kon	struk	ci	ja	(MPR),	MIP	(MIP,	ma	xi	mal	in	ten	sity	pro	jec	tion)	in	dru	go.	Iz	de	la	jo	se	kri	vu	lje	spre	mi	nja	nja	sig	na	la	v	času.Po	leg	mor	fo	loških	značil	no	sti	obar	va	nih	le	zij	(ob	li	ka,	ro	bo	vi)	se	na	MRM	ocenjuje	ta	tudi	vzo	rec	(ho	mo	ge	no,	he	te	ro	ge	no,	sep	ti	ra	no,	rob	no)	in	di	na	mi	ka	obar	va	nja	(cen	tri	fu	gal	no,	cen-tri	pe	tal	no,	ena	ko	mer	no).ILC	je	prav	tako	kot	dru	gi	ma	lig	no	mi	na	MRM	naj	večkrat	vi	den	kot	tu	mor	ska	for	ma	ci	ja	žar	ka	ste	ali	den	dri	tične	ob	li	ke,	z	neo	stri	mi	robovi,	obar	va	na	rob	no	in	cen	tri	pe	tal	no.Ra	ven	mak	si	mal	ne	ga	obar	va	nja	se	običajno	po	ja	vi	ne	ko	li	ko	poz	ne	je,	feno	men	iz	plav	lja	nja	KS	(wash-out)	je	red	kejši.Po	prei	ska	vi	z	MR	je	po	go	sto	spet	po	tre	ben	UZ,	s	ka	te	rim	po	drob	no	iščemo	spre	mem	be,	vid	ne	na	MR.	Če	jih	ne	naj-de	mo,	je	po	treb	na	MR-vo	de	na	hi	sto	loška	punk	ci	ja	z	va	kuu-mom,	ki	jo	na	Od	del	ku	za	ra	dio	lo	gi	jo	OI	us	pešno	iz	va	ja	mo	od	leta	2008	(sli	ka	6).Viri1.	 Ar	pi	no	G.	Infltra	ting	lo	bu	lar	car	ci	no	ma	of	the	breast:	tu	mor	cha	rac	te	ri	stics	and	cli	ni	cal	out	co	me.	Breast	Can	cer	Res	2004:	R149–	R156.2.	 Li	CI.	Cli	ni	cal	cha	rac	te	ri	stics	of	dif	fe	rent	hi	sto	lo	gic	types	of	breast	can	cer.	Br	J	Can	cer	2005:	1046–1052.3.	 Schnitt	SJ.	Pat	ho	logy	of	in	va	si	ve	breast	can	cer.	In:	Har	ris	JR,	Mor-row	M,	Os	bor	ne	CK,	Lipp	man	ME	(eds)	Di	sea	ses	of	the	breast,	3rd	edn.	Lip	pin	cott,	Wil-	liams	&	Wil	kins,	Phi	la	delp	hia,	2004:	38–40.4.	 Qu	res	hi	HS.	E-cad	he	rin	sta	tus	in	breast	can	cer	cor	re	la	tes	with	hi	sto	lo	gic	type	but	does	not	cor	re	la	te	with	es	tab	lis	hed	prog	no	stic	pa	ra	me	ters.	Am	J	Clin	Pat	hol	2006:	377–385.5.	 Berg	WA.	Diag	no	stic	ac	cu	racy	of	mam	mo	graphy,	cli	ni	cal	exa	mi-na	tion,	US,	and	MR	ima	ging	in	preo	pe	ra	ti	ve	as	ses	sment	of	breast	can	cer.	Ra	dio	logy	2004:	830–849.6.	 Orel	SG.	MR	ima	ging	of	the	breast	for	the	de	tec	tion,	diag	no	sis,	and	sta	ging	of	breast	can	cer.	Ra	dio	logy	2001:	13–30.7.	 Pa	ra	ma	gul	CP.	In	va	si	ve	lo	bu	lar	car	ci	no	ma:	so	no	grap	hic	ap	pea-ran	ce	and	role	of	so	no	graphy	in	im	pro	ving	diag	no	stic	sen	si	ti	vity.	Ra	dio	logy	1995:	231–234.8.	 Cha	pel	lier	C.	Ul	tra	so	no	graphy	of	in	va	si	ve	lo	bu	lar	car	ci	no	ma	of	the	breast:	so	no	grap	hic	pat	terns	and	diag	no	stic	va	lue:	re	port	of	102	ca	ses.	Clin	Ima	ging	2000:	333–336.9.	 Yeat	man	TJ.	Tu	mor	bio	logy	of	infltra	ting	lo	bu	lar	car	ci	no	ma.	Im	pli-ca	tions	for	ma	na	ge	ment.	Ann	Surg	1995:	549–559.10.	 Le	Gal	M.	Mam	mo	grap	hic	fea	tu	res	of	455	in	va	si	ve	lo	bu	lar	car	ci-no	mas.	Ra	dio	logy	1992:	705–7026.11.	Rit	se	MM.	MRI	com	pa	red	to	con	ven	tio	nal	diag	no	stic	work-up	in	de	tec	tion	and	eva	lua	tion	of	in	va	si	ve	lo	bu	lar	car	ci	no	ma	of	the	breast:	a	we	view	of	exi	sting	lie	ra	tu	re.	Breast	Ca	Res	Treat	2008:	1–14.Sli­ka­6.­Kon­tro­la­po­ložaja­igle­za­de­be­loi­gel­no­biop­si­jo­doj­ke­z­va­kuu-mom,­vo­de­no­z­MR.

Primer bolnice z invazivnim lobularnim karcinomom dojke in indikacije za preiskavo dojk z magnetno resonanco

Prikazujemo primer bolnice, ki je bila zaradi raka dojke obojestransko operirana. V drugem primeru je šlo za invazivni lobularni karcinom (ILC). Pri bolnici smo pred operacijo opravili preiskavo dojk z magnetno resonanco (MR), ki je pokazala večji obseg bolezni od pričakovanega. Pri bolnicah z ILC predoperativna preiskava z MR pri 28 % spremeni načrtovano operacijo. Preiskavo dojk z MR opravljamo tudi za odkrivanje karcinomov v predelih dojk, kjer mamografija in UZ sprememb ne pojasnita povsem, za odkrivanje primarnega tumorja ob pozitivnih pazdušnih bezgavkah, za oceno odgovora na kemoterapijo, za odkrivanje ruptur pri silikonskih vsadkih in za iskanje prostih silikonskih delcev ob rupturi. MR-preiskava dojk se uporablja tudi kot ena od presejalnih metod za odkrivanje raka dojk pri ženskah s povečanim tveganjem

Primer bolnice z invazivnim lobularnim karcinomom dojke in indikacije za preiskavo dojk z magnetno resonanco

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Onkologija

Directory of Open Access Journals