Benedik, Jernej

Hlebanja, Zvezdana

Ocvirk, Janja

Reberšek, Martina

Volk, Neva

Martina Reberšek

Janja Ocvirk

Zvezdana Hlebanja

Jernej Benedik

Neva Volk

Directory of Open Access Journals

Dopolnjena priporočila za sistemsko zdravljenje bolnikov z napredovalim karcinomom želodca, 2010

Onkologija

120leto XIV / št. 2 / december 2010ONKOLOGIJA / priporočilaDopolnjena­priporočila­za­sistemsko­zdravljenje­bolnikov­­z­napredovalim­karcinomom­želodca,­2010M.­Re­ber­šek,­J.­Oc­virk,­Z.­Hle­ba­nja,­J.­Be­ne­dik­in­N.­VolkUvodIn	ci	den	ca	kar	ci	no	ma	že	lod	ca	v	zad	njih	le	tih	upa	da	(po	po	dat	kih	Re	gistra	raka	Slo	ve	ni	je	za	leto	2007	je	zbo	le	lo	461	lju	di),	na	raš	ča	pa	šte	vi	lo	bol	ni	kov	s	kar	ci	no	mom	ga	stroe	zo	fa-geal	ne	ga	pre	ho	da	(1).	Kljub	manj	ši	in	ci	den	ci	pa	raka	že	lod	ca	po	go	sto	od	kri	je	mo	v	na	pre	do	va	li	fazi	–	v	eni	tret	ji	ni	lo	ko-re	gio	nal	no	na	pre	do	va	le	ga	in	neope	ra	bil	ne	ga,	v	eni	tret	ji	ni	me	ta	stat	ske	ga,	neoz	drav	lji	ve	ga.	Zato	ima	jo	ti	bol	ni	ki	sla	bo	prog	no	zo.	Sred	nje	pre	ži	vet	je	nez	drav	lje	nih	bol	ni	kov	je	3	do	4	me	se	ce,	zdrav	lje	nih	pa	6	do	9	me	se	cev.	Kljub	sla	bi	prog	no	zi	so	ran	do	mi	zi	ra	ne	ra	zi	ska	ve	faze	III	po	ka	za	le,	da	si	stem	sko	zdrav	lje	nje	iz	bolj	ša	pre	ži	vet	je	in	ka	ko	vost	živ	lje	nja	v	pri	mer	ja-vi	s	samo	do	brim	pod	por	nim	zdrav	lje	njem	(2).V	in	di	vi	dual	ni	obrav	na	vi	vsa	ke	ga	bol	ni	ka	z	na	pre	do	va	lim	kar	ci	no	mom	že	lod	ca	pri	od	lo	či	tvi	o	si	stem	skem	zdrav	lje	nju	ali	do	brem	pod	por	nem	zdrav	lje	nju	upo	šte	va	mo	tudi	sta	tus	HER2	in	splo	šno	bol	ni	ko	vo	kli	nič	no	sta	nje,	so	ča	sna	obo	le	nja	in	pri	ča	ko	va	no	živ	ljenj	sko	dobo.Prvi	red	sistemskega	zdravljenja	pri	napredovalem	karcinomu	želodca	(lokoregionalnem	ali	metastatskem	karcinomu)Si	stem	sko	zdrav	lje	nje	pr	ve	ga	redaV	zad	njih	treh	de	set	let	jih	so	v	ra	zi	ska	vah	zdrav	lje	nja	na	pre	do-va	le	ga	raka	že	lod	ca	preu	če	va	li	več	kom	bi	ni	ra	nih	te	ra	pevt	skih	shem,	ven	dar	je	bila	ve	či	na	pre	cej	tok	sič	na	in	zato	tež	ko	iz	ve	dlji	va	(2–6).	Me	taa	na	li	za	ran	do	mi	zi	ra	nih	kli	nič	nih	ra	zi	skav	je	po	ka	za	la,	da	ima	jo	bol	ni	ki,	zdrav	lje	ni	s	ke	mo	te	ra	pi	jo,	zna-čil	no	dalj	še	ce	lot	no	pre	ži	vet	je,	kot	če	so	pre	je	li	samo	do	bro	pod	por	no	zdrav	lje	nje.	Kom	bi	ni	ra	no	zdrav	lje	nje	je	učin	ko	vi-tej	še	od	mo	no	te	ra	pi	je,	kom	bi	na	ci	ja	cis	pla	ti	na,	5-fluo	rou	ra	ci	la	(5-FU)	in	an	tra	ci	kli	nov	pa	je	učin	ko	vi	tej	ša	od	kom	bi	na	ci	je	brez	an	tra	ci	kli	nov	(7).Gle	de	na	nova	spoz	na	nja	o	bio	mar	ker	jih	je	tre	ba	pri	kar	ci	no	mu	že	lod	ca	pred	od	lo	či	tvi	jo	o	zdrav	lje	nju	s	tra	stu-zu	ma	bom	v	kom	bi	na	ci	ji	s	si	stem	sko	ke	mo	te	ra	pi	jo	opra	vi	ti	testi	ra	nje,in	do	lo	či	ti	sta	tus	HER2		v	tu	mor	skem	tki	vu	V	pr	vem	redu	si	stem	ske	ga	zdrav	lje	nja	se	od	lo	ča	mo	na	pod	la-gi	re	gi	stri	ra	nih	kom	bi	na	cij	zdra	vil	iz	kli	nič	nih	ra	zi	skav	faze	III.	Iz	be	re	mo	lah	ko:–		 she	mo	ECF	ali	nje	ne	mo	di	fi	ka	ci	je,–		 she	mo	DCF,–		 ana	lo	ge	pla	ti	ne	v	kom	bi	na	ci	ji	s	fluo	ro	pi	ri	mi	di	ni,	in	si	cer	v	kom	bi	na	ci	ji	s	tra	stu	zu	ma	bom	po	pred	hod	nem	te	sti	ra	nju	za	HER2.Tarč	na	zdra	vi	la	v	kom	bi	na	ci	ji	s	si	stem	sko	ke	mo	te	ra	pi	joTRASTUZUMABTra	stu	zu	mab	je	re	kom	bi	nant	no,	hu	ma	ni	zi	ra	no	mo	no	klon	sko	pro	ti	te	lo,	ki	se	veže	na	zu	naj	ce	lič	no	do	me	no	re	cep	tor	ja	za	HER2,	ki	je	tran	smem	bran	ski	gli	ko	pro	tein	z	in	trin	zič	no	ti	ro-zin	sko	ki	naz	no	ak	tiv	nost	jo.V	le	toš	njem	letu	(29.	1.	2010)	je	Evrop	ska	agen	ci	ja	za	zdra	vi	la	(EMEA)	na	pod	la	gi	med	na	rod	ne	kli	nič	ne	ra	zi	ska	ve	faze	III,	ime	no	va	ne	To	GA,	odo	bri	la	in	di	ka	ci	jo	za	zdrav	lje	nje	s	tarč	nim	zdra	vi	lom	tra	stu	zu	ma	bom	v	pr	vem	redu	si	stem	ske	ga	zdrav-lje	nja	bol	ni	kov	z	na	pre	do	va	lim	kar	ci	no	mom	že	lod	ca	oz.	ga	stroe	zo	fa	geal	ne	ga	pre	ho	da	(8).	V	tej	ra	zi	ska	vi	je	bilo	prej	oprav	lje	no	te	sti	ra	nje	za	po	zi	tiv	nost	oz.	čez	mer	no	ak	tiv	nost	HER2	ali	am	pli	fi	ka	ci	jo	gena	HER2	(IHC2+/FISH+	in	IHC3+	ali	IHC3+/FISH–)	v	tu	mor	skem	tki	vu,	kar	so	ugo	to	vi	li	pri	18	%	bol	ni	kov.	V	ra	zi	ska	vo	je	bilo	vklju	če	nih	594	bol	ni	kov	z	na	pre	do	va	lim	kar	ci	nom	že	lod	ca,	ki	so	pre	je	ma	li	samo	si	stem	sko	ke	mo	te	ra	pi	jo	s	cis	pla	ti	nom	s	fluo	ro	pi	ri	mi	di	nom,	če	je	bil	HER2	po	zi	ti	ven,	pa	so	pre	je	ma	li	kom	bi	na	ci	jo	si	stem-ske	ke	mo	te	ra	pi	je	s	tra	stu	zu	ma	bom.	Bol	ni	ki,	ki	so	pre	je	ma	li	stan	dard	no	ke	mo	te	ra	pi	jo	v	kom	bi	na	ci	ji	s	tra	stu	zu	ma	bom,	so	ime	li	v	pri	mer	ja	vi	z	bol	ni	ki,	ki	so	pre	je	ma	li	samo	si	stem	sko	ke	mo	te	ra	pi	jo,	dalj	še	sred	nje	ce	lot	no	pre	ži	vet	je	(13,8	me	se	ca	pro	ti	11,1	me	se	ca,	HR	0,74,	CI	0,6–0,91,	p	=	0,0046),	dalj	ši	čas	do	na	pre	do	va	nja	bo	lez	ni	(HR	=	0,70,	p	=	0,0003),	dalj	ši	čas	brez	na	pre	do	va	nja	bo	lez	ni	(HR	=	0,71,	p	=	0,0002),	več	ji		skup	ni	od	go	vor	(47,3	%	pro	ti	34,5	%,	p	=	0,0017)	in	dalj	ši	čas	tra	ja	nja	od	go	vo	ra	(6,9	me	se	ca	pro	ti	4,8	me	se	ca,	HR=	0,54,	p	<	0,0001).	Tve	ga	nje	za	smrt	se	je	zmanj	ša	lo	za	26	%.	V	pod	sku	pi	ni	bol	ni	kov	s	čez	mer	no	izra	že	nim	HER2	se	je	sred	nje	ce	lot	no	pre	ži	vet	je	z	11,8	po	dalj	ša	lo	na	16	me	se-cev,	s	či	mer	se	je	tve	ga	nje	za	smrt	zmanj	ša	lo	za	35	%	(HR=	0,65;	95	%	CI	0,51–0,83,	p	=	0,0005).She	ma	ECF	in	nje	ne	mo	di	fi	ka	ci	jeKom	bi	ni	ra	na	ke	mo	te	ra	pi	ja	z	epi	dok	so	ru	bi	ci	nom,	cis	pla	ti-nom	in	5-FU	(shema	ECF)	po	dalj	ša	sred	nje	pre	ži	vet	je	za	3	do	4	me	se	ce,	to	rej	na	9	do	10	me	se	cev.	V	ran	do	mi	zi	ra	ni	kli	nič	ni	ra	zi	ska	vi	faze	III	je	epi	dok	so	ru	bi	cin	v	kom	bi	na	ci	ji	s	cis	pla	ti	nom	in	5-FU	po	mem	bno	iz	bolj	šal	sred	nje	pre	ži	vet-je	v	pri	mer	ja	vi	s	ke	mo	te	ra	pi	jo	s	cis	pla	ti	nom	in	5-FU.	Tudi	ran	do	mi	zi	ra	na	ra	zi	ska	va,	v	ka	te	ri	so	učin	ko	vi	tost	she	me	ECF	pri	mer	ja	li	s	ke	mo	te	ra	pi	jo	z	me	to	trek	sa	tom,	dok	so	ru	bi	ci	nom	in	5-FU	(she	ma	FAMTX),	se	je	ke	mo	te	ra	pi	ja	z	ECF	iz	ka	za	la	za	učin	ko	vi	tej	šo,	s	po	mem	bno	več	jim	de	le	žem	od	go	vo	rov	(45	%	pro	ti	21	%,	p	=	0,00003),	po	mem	bno	dalj	šim	pre	ži	vet	jem	(8,7	me	se	ca	pro	ti	6,1	me	se	ca,	p	=	0,0005),	z	manj	ne	že	le	ni-mi	učin	ki	in	bolj	šo	ka	ko	vost	jo	živ	lje	nja	(9).	Dve	let	no	pre	ži	vet-je	je	bilo	v	sku	pi	ni	bol	ni	kov,	zdrav	lje	nih	z	ECF,	14-od	stot	no,	v	sku	pi	ni	bol	ni	kov,	zdrav	lje	nih	s	FAMTX,	pa	5-od	stot	no	(p	=	0,03).	Kom	bi	ni	ra	na	ke	mo	te	ra	pi	ja	z	ECF	je	tako	stan	dard-na	mož	nost	zdrav	lje	nja	pr	ve	ga	reda	pri	na	pre	do	va	lem	raku	že	lod	ca	(7,	9,	10,	11,	12,	13,	14).Za	a	pli	ka	ci	jo	ke	mo	te	ra	pi	je	po	she	mi	ECF	sta	po	treb	na	cen-tral	ni	ven	ski	pri	stop	in	zu	na	nja	in	fu	zij	ska	čr	pal	ka,	za	ra	di	če	sar	121leto XIV / št. 2 / december 2010ONKOLOGIJA / priporočilaso	mož	ni	tudi	ne	var	ni	za	ple	ti,	kot	so	s	ka	te	trom	po	ve	za	ne	okuž	be,	sep	sa,	trom	bo	za,	pnev	mo	to	raks.	Ka	pe	ci	ta	bin	je	pe	ro	ral	ni	fluo	ro	pi	ri	mi	din,	ki	se	pre	tvo	ri	v	ak	tiv	no	ob	li	ko	5-FU	s	tri	sto	penj	skim	pro	ce	som,	po	far	ma	ko	ki	net	skih	last	no	stih	po	sne	ma	dol	go	traj	no	in	fu	zi	jo	5-FU	in	tako	lah	ko	na	do	me	sti	5-FU.	Gle	de	na	re	zul	ta	te	oprav	lje	nih	ra	zi	skav	lah	ko	var	no	na	do	me	sti	5-FU,	saj	je	ena	ko	učin	ko	vit.	Bol	ni	ki	ga	lah	ko	jem	lje	jo	tudi	doma.V	ran	do	mi	zi	ra	ni	kli	nič	ni	ra	zi	ska	vi	faze	III	REAL	2,	v	ka	te	ro	so	bili	vklju	če	ni	1003	bol	ni	ki	in	ki	je	bila	ob	jav	lje	na	leta	2008,	so	preu	če	va	li	učin	ko	vi	tost	4	shem	–	ECF,	ECX,	EOF	in	EOX.	Pri	mer	ja	li	so	učin	ko	vi	tost	cis	pla	ti	na	in	ok	sa	li	pla	ti	na	ter	kon	ti	nui	ra	no	in	fu	zi	jo	5-FU	s	pe	ro	ral	nim	fluo	ro	pi	ri	mi	di	nom	ka	pe	ci	ta	bi	nom	(15).	Ra	zi	ska	va	je	po	ka	za	la,	da	je	ka	pe	ci	ta	bin	v	pri	mer	ja	vi	s	5-FU	vsaj	ena	ko	učin	ko	vit,	ena	ko	pa	tudi	ok-sa	li	pla	tin	v	pri	mer	ja	vi	s	cis	pla	ti	nom.	Gle	de	na	dalj	še	sred	nje	pre	ži	vet	je	in	od	go	vor	na	zdrav	lje	nje	je	si	stem	ska	ke	mo	te	ra	pi	ja	po	she	mi	EOX	pri	po	ro	če	na	kot	prvi	red	zdrav	lje	nja	na	pre	do-va	le	ga	kar	ci	no	ma	že	lod	ca.She	ma	DCF	in	nje	ne	mo	di	fi	ka	ci	jeV	mar	cu	2006	je	EMEA	zdrav	lje	nje	z	do	ce	tak	se	lom	v	kom-bi	na	ci	ji	s	cis	pla	ti	nom	in	5-FU	odo	bri	la	za	prvo	zdrav	lje	nje	na	pre	do	va	le	ga	raka	želod	ca,	in	si	cer	na	pod	la	gi	re	zul	ta	tov	ran	do	mi	zi	ra	ne	ra	zi	ska	ve	faze	III,	v	ka	te	ri	so	pri	mer	ja	li	učin	ko-vi	tost	si	stem	ske	kom	bi	ni	ra	ne	ke	mo	te	ra	pi	je	z	do	ce	tak	se	lom,	cis	pla	ti	nom	in	5-FU	(she	ma	DCF)	v	pri	mer	ja	vi	s	cis	pla	ti	nom	in	5-FU	(she	ma	CF)	(16).	Zdrav	lje	nje	z	DCF	se	je	v	pri	mer	ja	vi	s	CF	iz	ka	za	lo	za	učin	ko	vi	tej	še,	s	po	mem	bno	dalj	šim	ce	lot-nim	pre	ži	vet	jem	(9,2	me	se	ca	pro	ti	8,6	me	se	ca,	p	=	0,02,	zmanj	ša	nje	tve	ga	nja	za	23	%),	s	po	mem	bno	več	jim	de	le	žem	od	go	vo	rov	na	zdrav	lje	nje	(37	%	pro	ti	25	%,	p	=	0,01)	in	po	mem	bno	dalj	šim	ča	som	do	po	no	vi	tve	bo	lez	ni	(5,6	me	se	ca	pro	ti	3,7	me	se	ca,	p	<	0,001).	Pri	zdrav	lje	nju	z	DCF	je	mož-nih	več	za	ple	tov,	pred	vsem	je	več	fe	bril	nih	nev	tro	pe	nij	(do	27	%),	za	ra	di	če	sar	se	pri	po	ro	ča	pri	mar	na	pro	fi	lak	sa	z	rast	ni	mi	de	jav	ni	ki	za	gra	nu	lo	ci	te.	Tako	se	po	go	stost	fe	bril	ne	nev	tro	pe-ni	je	zmanj	ša	do	12	%.Zdrav	lje	nje	po	she	mi	DCF	pri	po	ro	ča	mo	pri	bol	ni	kih	v	do	bri	splo	šni	kon	di	ci	ji	(PS	0–1),	ob	pod	po	ri	rast	nih	fak	tor	jev.Cis	pla	tin	v	kom	bi	na	ci	ji	s	fluo	ro	pi	ri	mi	di	niRe	zul	ta	ti	ran	do	mi	zi	ra	ne	kli	nič	ne	ra	zi	ska	ve	faze	III	ML	17032	so	po	ka	za	li	pri	mer	lji	vo	učin	ko	vi	tost	ke	mo	te	ra	pi	je	s	pe	ro-ral	nim	fluo	ro	pi	ri	mi	di	nom	ka	pe	ci	ta	bi	nom	v	kom	bi	na	ci	ji	cis	pla	ti	nom	in	kom	bi	na	ci	je	in	tra	ven	ske	ga	fluo	ro	pi	ri	mi	di	na	5-FU	v	pr	vem	zdrav	lje	nju	bol	ni	kov	z	na	pre	do	va	lim	kar	ci	no-mom	že	lod	ca	oz.	ga	stroe	zo	fa	geal	ne	ga	pre	ho	da.	Pri	mer	lji	va	sta	bila	sred	nji	čas	do	po	no	vi	tve	bo	lez	ni	in	sred	nje	pre	ži	vet	je.	Po	ka	za	lo	se	je,	da	je	pe	ro	ral	ni	ka	pe	ci	ta	bin	ena	ko	učin	ko	vit	kot	in	tra	ven	ski	5-FU	(17).Drugi	in	ostali	redi	sistemske	kemoterapije	pri	napredova-lem	karcinomu	želodca	(lokoregionalno	napredovalem	ali	metastatskem	karcinomu	želodca)Stan	dard	no	zdrav	lje	nje	za	dru	gi	red	na	pre	do	va	le	ga	kar	ci	no	ma	že	lod	ca	ni	opre	de	lje	no.	Bol	ni	ke	zu	naj	kli	nič	nih	ra	zi	skav	lah	ko	zdra	vi	mo	s	kom	bi	na	ci	jo	ci	to	sta	ti	kov	gle	de	na	oprav	lje	ne	ra	zi-ska	ve	faze	III	in	faze	II	(2,	3,	4,	15–22).	Iz	be	re	mo	lah	ko:–		 she	mo	DCF	ali	nje	ne	mo	di	fi	ka	ci	je,–		 she	mo	ECF	ali	nje	ne	mo	di	fi	ka	ci	je,–		 ok	sa	li	pla	tin	v	kom	bi	na	ci	ji	s	fluo	ro	pi	ri	mi	di	ni	(5-fluo	rou	ra	cil	ali	ka	pe	ci	ta	bin),–		 iri	no	te	kan	v	kom	bi	na	ci	ji	s	cis	pla	ti	nom	ali	fluo	ro	pi	ri	mi	di	ni	(5-	fluo	rou	ra	cil	ali	ka	pe	ci	ta	bin),–		she	me,	ki	vklju	ču	je	jo	pac	li	tak	sel.SklepNa	pre	do	va	li,	me	ta	stat	ski	kar	ci	nom	že	lod	ca	in	ga	stroe	zo	fa-geal	ne	ga	pre	ho	da	je	neoz	drav	lji	va	bo	le	zen	s	sla	bo	prog	no	zo,	ven	dar	se	z	uva	ja	njem	no	vih	kom	bi	na	cij	ci	to	sta	ti	kov	in	no	vih	zdra	vil	sred	nje	pre	ži	vet	je	teh	bol	ni	kov	po	dalj	šu	je.	Z	no	vi	mi	spoz	na	nji,	pred	vsem	o	bio	mar	ker	jih,	lah	ko	s	pri	la	go	je	nim	zdrav	lje	njem	vsa	ke	mu	bol	ni	ku	po	se	bej	zmanj	ša	mo	simp	to	me	bo	lez	ni,	iz	bolj	ša	mo	ka	ko	vost	živ	lje	nja	in	po	dalj	ša	mo	pre	ži-vet	je.Literatura1.	 Re	gi	ster	raka	Slo	ve	ni	je:	In	ci	den	ca	raka	v	Slo	ve	ni	ji	2007.	Ljub	lja	na:	On	ko	loš	ki	in	šti	tut,	2010.2.	 	Aja	ni	JA.	Evol	ving	che	mot	he	rapy	for	ad	van	ced	ga	stric	can	cer.	The	On	co	lo	gist	2005;	Suppl	3:	49–58.3.	 Das	P,	Ajani	JA.	Ga	stric	and	ga	stro-oe	sop	ha	geal	can	cer	the	rapy.	Expert	Opin	Pharmacother	2005;	6:	2805–12.4.	 Ohtsu	A.	Cur	rent	sta	tus	and	fu	tu	re	pros	pects	of	che	mot	he	rapy	for	me	ta	sta	tic	ga	stric	can	cer:	a	re	view.	Gastric	Cancer	2005;	8:	95–102.5.	 Findlay	M,	Cunningham	D,	Norman	A,	et	al.	A	pha	se	II	study	in	ad	van	ced	ga	stro-esop	ha	geal	can	cer	using	epi	ru	bi	cin	and	cis	pla	tin	in	com	bi	na	tion	with	con	ti	nu	ous	in	fu	sion	5-fluo	rou	ra	cil	(ECF).	Ann	Oncol	1994;	5:	609–16.6.	 Zaniboni	A,	Barni	S,	Labianca	R,	et	al.	Epi	ru	bi	cin,	cis	pla	tin,	and	con	ti	nu	ous	in	fu	sion	5-fluo	rou	ra	cil	is	an	ac	ti	ve	and	safe	re	gi	men	for	pa	tients	with	ad	van	ced	ga	stric	can	cer.	An	Ita	lian	Group	for	the	Study	of	Di	ge	sti	ve	Tract	Can	cer	(GISCAD)	re	port.	Cancer	1995;	76:	1694–9.7.	 Wagn	wer	AD,	Grot	he	W,	Hae	ting	J,	et	al.	Che	mot	he	rapy	in	ad-van	ced	ga	stric	can	cer:	a	syste	mic	re	view	and	meta-	analy	sis	ba	sed	on	ag	gre	ga	te	data.	J	Clin	On	col,	2006;24:	2903–2909.8.	 Van	Cut	sem	E,	Kang	Y,	Chung	H,	et	al.	Ef	fi	cacy	re	sults	from	the	To	GA	trial:	a	pha	se	II	study	of	tra	stu	zu	mab	ad	ded	to	stan	dard	che	mot	he	rapy	(CT)	in	first-line	hu	man	epi	der	mal	growth	fac	tor	re	cep	tor	2	(HER	2)	in	ga	stric	can	cer	(GC).	J	clin	On	col	(Mee	ting	ab	stracts)	2009;	27	(18S):	LBA4509.9.	 Webb	A,	Cunningham	D,	Scarffe	JH,	et	al.	Ran	do	mi	zed	trial	com	pa	ring	epi	ru	bi	cin,	cis	pla	tin,	and	fluo	rou	ra	cil	ver	sus	fluo	rou	ra-cil,	do	xo	ru	bi	cin,	and	met	ho	tre	xa	te	in	ad	van	ced	esop	ha	go	ga	stric	can	cer.	J	Clin	On	col	1997;	15:	261–7.10.	Waters	JS,	Norman	A,	Cunningham	D,	et	al.	Long-term	sur	vi	val	af-ter	epi	ru	bi	cin,	cis	pla	tin	and	fluo	rou	ra	cil	for	ga	stric	can	cer:	re	sults	of	a	ran	do	mi	zed	trial.	BJC	1999;	80:	269–72.11.	Leong	T,	Michael	M,	Foo	K,	et	al.	Ad	ju	vant	and	ne	oad	ju	vant	the	rapy	for	ga	stric	can	cer	using	epi	ru	bi	cin/cis	pla	tin/5-fluo	rou	ra	cil	(ECF)	and	al	ter	na	ti	ve	re	gi	mens	be	fo	re	and	af	ter	che	mo	ra	dia	tion.	Br	J	Cancer	2003;	89:	1433–8.12.	Felici	A,	Carlini	P,	Ruggeri	EM,	et	al.	Bi-weekly	che	mot	he	rapy	with	cis	pla	tin,	epi	ru	bi	cin,	fo	li	nic	acid	and	5-fluo	ro	ra	cil	con	ti	nu	ous	in	fu-sion	plus	g-csf	in	ad	van	ced	ga	stric	can	cer:	a	mul	ti	cen	tric	pha	se	II	study.	Can	cer	Che	mot	her	Phar	ma	col	2006;	57:	59–64.13.	Cho	EK,	Lee	WK,	Im	SA,	et	al.	A	pha	se	II	study	of	epi	ru	bi	cin,	cis	pla	tin	and	ca	pe	ci	ta	bi	ne	com	bi	na	tion	che	mot	he	rapy	in	pa	tients	with	me	ta	sta	tic	or	ad	van	ced	ga	stric	can	cer.	Oncology	2005;	68:	333–40.122leto XIV / št. 2 / december 2010ONKOLOGIJA / priporočila14.	Corporaal	S,	Smit	WM,	Russel	MG,	et	al.	Ca	pe	ci	ta	bi	ne,	epi	ru	bi	cin	and	cis	pla	tin	in	the	treat	ment	of	oe	sop	ha	go	ga	stric	ade	no	car	ci	no-ma.	N	Engl	J	Med	2006;	64:	141–6.15.	Cun	ning	ham	D,	Star	ling	N,	Rao	S,	et	al.	Ca	pe	ci	ta	bin	and	ox	sa	li-pla	tin	for	ad	van	ced	esop	ha	go	ga	stric	can	cer.	N	Engl	J	Med	2008;	358:	36–42.16.	Van	Cut	sem	E,	Moi	se	yen	ko	VM,	Tju	lan	din	S,	et	al.	Pha	se	III	study	of	do	ce	ta	xel	and	cis	pla	tin	plus	fluo	rou	ra	cil	com	pa	red	with	cis-pla	tin	and	fluo	rou	ra	cil	as	a	first-	line	the	rapy	for	ad	van	ced	ga	stric	can	cer:	a	re	port	of	the	V325	Study	Group.	J	Clin	On	col	2006;	24:	4991.17.	Kang	YK,	Kang	WK,	Shin	DB,	et	al.	Ca	pe	ci	ta	bin/cis	pla	tin	as	first-	line	the	rapy	in	pa	tients	with	ad	van	ced	ga	stric	can	cer:	a	ran	do	mi	sed	Pha	se	III	no	nin	fe	rio	rity	trial.	Ann	On	col	2009;	20	(4):	666–673.18.	Thuss-Patience	PC,	Kretzschmar	A,	Repp	M,	et	al.	Do	ce	ta	xel	and	con	ti	nu	ous-in	fu	sion	fluo	rou	ra	cil	ver	sus	epi	ru	bi	cin,	cis	pla	tin,	and	fluo	rou	ra	cil	for	ad	van	ced	ga	stric	ade	no	car	ci	no	ma:	a	ran	do	mi	zed	pha	se	II	study.	J	Clin	On	col	2005;	23:	494–501.19.	Roth	AD,	Ajani	J.	Do	ce	ta	xel-ba	sed	che	mot	he	rapy	in	the	treat	ment	of	ga	stric	can	cer.	Ann	Oncol	2003;	14	Suppl	2:	ii41–4.20.	Kim	TW,	Kang	YK,	Ahn	JH,	et	al.	Pha	se	II	study	of	ca	pe	ci	ta	bi	ne	plus	cis	pla	tin	as	first-line	che	mot	he	rapy	in	ad	van	ced	ga	stric	can-cer.	Ann	Oncol	2002;	13:	1893–8.21.	Kang	HJ,	Chang	HM,	Kim	TW	et	al.	Pha	se	II	study	of	ca	pe	ci	ta	bi	ne	and	cis	pla	tin	as	first-line	com	bi	na	tion	the	rapy	in	pa	tients	with	ga	stric	can	cer	re	cur	rent	af	ter	fluo	rop	yri	mi	di	ne-ba	sed	ad	ju	vant	che	mot	he	rapy.	Br	J	Cancer	2005;	92:	246–51.22.	Hong	YS,	Song	SY,	Lee	SI,	et	al.	A	pha	se	II	trial	of	ca	pe	ci	ta	bi	ne	in	pre	vi	ously	un	trea	ted	pa	tients	with	ad	van	ced	and/or	me	ta	sta	tic	ga	stric	can	cer.	Ann	Oncol	2004;	15:	1344–7.

https://revijaonkologija.si/Onkologija/article/download/288/281/

Dopolnjena priporočila za sistemsko zdravljenje bolnikov z napredovalim karcinomom želodca, 2010

Abstract

Similar works

Full text

Available Versions

Directory of Open Access Journals

Onkologija